V literaturi je pogosto uporabljena metoda t.i. “vložene” zgodbe; gre za zahteven in precej poseben način pripovedovanja, kjer se v okvirno zgodbo vrine še ena (ali več), nato pa obe vzporedno vlečeta bralca proti pogosto katarzičnemu zaključku. Ta postopek je tudi gonilo temačnega psihološkega neo-noir trilerja Nocturnal Animals, katerega osrednji motiv je roman, ki ga v roke prejme zdolgočasena in cinična lastnica galerije Susan (izvrstna Amy Adams v svoji najbolj kompleksni in temačni vlogi doslej) s strani njenega bivšega moža Edwarda. Tekom branja romana, ki pripoveduje okrutno zgodbo o moškem, ki skuša maščevati posilstvo in umor svoje žene in hčerke, nehote dobi vpogled v njen propadli zakon, kar privedete do nepredvidljivih zaključkov. Nocturnal Animals, sicer drugi celovečerec režiserja in scenarista Toma Forda, je prefinjen film prevar, ki gledalcu že od samega začetka nakaže, da ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. Navidez preprosti zgodbi namreč peljeta skozi labirint podzavesti, prevar in ljubosumja, samo potovanje pa ne bi moglo biti bolj vzdušno; lynchevska sanjaška atmosfera in izpiljena vizualna podoba, idealna kombinacija dramatičnost in skrivnostnosti ter brutalno boleč vpogled v praznino sodobnih medsebojnih odnosov in težavnega vpliva, ki ga ima umetnost na posameznika itd. Ford premeteno ne dostavlja enostavnih odgovorov in svojim junakom ne popušča niti za hip, vendar ravno ta neusmiljenost pripovedovanja ter nekonvencionalni prijemi naredijo iz filma Nocturnal Animals pravo poslastico. Inteligentna mojstrovina.