Četudi je Christopher Nolan z vojnim epom Dunkirk posnel enega najboljših filmov letos, bi si vseeno želel njegove vrnitve h koreninam, h nelinarno strukturiranim in enigmatičnim neo-noir kriminalkam, s katerimi se je proslavil. Following je njegov režijski prvenec iz daljnega leta 1998, ki je Nolana nemudoma izstrelil med najbolj obetavne britanske neodvisne filmarje. Surova neo-noir kriminalka o neuspešnem pisatelju, ki naveže prijateljstvo z vlomilcem in hkrati pade v mrežo spletk, izdaj in pohlepa, vzorno nakazuje mnoge Nolanove prijeme; nelinearno prikazana zgodba s pogostimi časovnimi preskoki, hladnokrvni liki, inteligentni dialogi, presenetljivi preobrati in pristno tesnobno ozračje industrijskega okolja Londona. Zanimivo pa je predvsem to, da Nolan spretno izrablja vse klišeje staromodnih noir filmov (usodna ženska, naivnež, ki se ujame v njeno mrežo prevar, skrivnostna tretja oseba, ki vso dogajanje vleče iz ozadja, občutek, da ni nihče to, za kar se izdaja) in jih preoblikuje v kratko, jedrnato, cinično in hladno malo mojstrovino, ki resda ne dosega vrhunskosti Mementa, a je po drugi strani več kot izvrsten prvenec obetavnega filmarja.

Ocena 5