Verjetno se strinjate, da je bilo najbolj pereče vprašanje nove sezone nadaljevanke Twin Peaks to, če se bo agent Cooper naposled prebudil iz “kože” Dougija Jonesa in postal tisti dobri stari lik, ki nas je s svojim šarmom in inteligenco osvojil v prejšnji sezonah. No, na to vprašanje ni treba več iskati odgovora; ta teden se je Dougie po nesrečnem soočenju z električno vtičnico, ki ga pahne v komo, prebudi iz kome kot Cooper, kot ga vsi poznamo in nemudoma trezno, preudarno in odločno skuje načrt, da se mora vrniti v Twin Peaks, natančneje na šerifov urad in zaustaviti svojega zlobnega dvojnika. Ta medtem doseže novo raven zlobe, saj se izkaže, da je ena od koordinat, nastavljenih zanj, v bistvu past, za katero sebično in hladnokrvno žrtvuje svojega sina, Richarda Horna, sicer tudi sina Audrey Horne, kar naposled potrdi, da sta zlobni Cooper in Audrey v preteklosti imela spolni odnos, najverjetneje posilstvo.
Za še bolj konkreten dokaz poskrbi Cooperjeva tajnica Diane, ki je bila prav tako posiljena, hkrati pa se izkaže, da je bolj povezana z nadnaravnim svetom Bele in Črne Lože, kot se zdi na prvi pogled. Tako kot Dougije je bila tudi ona poslana v resničnost z namenom, četudi se zdi, da je ves čas manipulirana s strani zlobnega Cooperja, ki je praktično pred vrati Twin Peaksa. Epizoda znova izpostavi motiv t.i. srebrne kroglice, katere namen je ustvarjati “kopije” resničnih ljudi (recimo temu dopplegängerje) pod vplivom sil Črne Lože. Zato tudi ni presenetljivo, da Cooper ob prebujanju iz kome prosi Mika, naj mu preda eno od kroglic, da bi “svoji” ženi in sinu vrnil pravega očeta Dougija Jonesa. Zanimivo je tudi spoznanje, da se je Cooper ves čas zavedal življenja z Betty in njenim sinom, zato je njihovo slovo toliko bolj ganljivo in pospremljemo z občutki, da se bo za naše junake vendarle vse dobro končalo.
16. epizoda je pravi nostalgični trip, pa četudi se večina dogajanja odvrti zunaj naslovnega mesteca. Vrnitev Dala Cooperja, pospremljena z ikonično glasbo Falling (naslovna pesem nadaljevanke) in nepozabnim citatom: “Jaz sem FBI.” ter repriza znamenitega plesa Audrey Horne, ki se zaključi z njenim moledovanjem možu Charliju, naj jo reši, čemu sledi par sekund trajajoči prizor, ki nakaže, da se Audrey nahaja pred ogledalom v nekem neznanem prostoru, sta najbolj nepozabna trenutka celotne sezone, saj dajeta gledalcu zadoščenje, da se je dolga pot do te točke v zgodbi vendarle splačala. Četudi ni povsem jasno, kaj se dogaja z Audrey, je očitno, da se tako ona kot Cooper prebujata iz “kome” in se počasi zavedata dogajanja okoli sebe. To seveda ni nobeno naključje; David Lynch se zaveda, da si dva najbolj priljubljena lika nadaljevanke zaslužita istočasni povratek.
Epizoda, katero smo vsi nestrpno pričakovali.
