Zabaviščni park Disneyworld velja – če vsaj sodimo po marketingu – za najlepši kraj na svetu, kjer lahko otroci uresničijo svoje fantazije in za nekaj ur pobegnejo v domišljijski svet. Ta teza je pomembna za ustrezno interpretacijo filma The Florida Project, v slogu surovih dokumentarcev posneto socialno dramo o Moonee, 6 – letni deklici, ki živi skupaj s svojo uporniško materjo v motelu, ki se nahaja v neposredni bližini Disneyworlda. In medtem ko skuša mati na vse možne – povečini nelegalne – načine priti do dohodka (med drugi tudi kraje, sleparjenja in prostitucija), je Moonee prepuščena sproščanju otroške domišljije z zganjanjem lumparij, ki predstavljajo svojevrstni kontrast atrakcijam, ki jih je moč videti v že omenjenem zabaviščnem parku. Slednje pa predstavlja rdečo nit tega filma, saj nas režiser in scenarist Sean Baker vodi skozi umazano različico otroškega pobega v svet fantazije in upanja, pri tem pa ne skopari z močnimi udarci realizma, saj smo gledalci prisiljeni gledati bridki kolaps brezskrbnega otroštva glavne junakinje, ki je komajda primerna za vstop v osnovno šolo. Lahko bi rekli, da je The Florida Project v prvi vrsti film o otrocih iz družbenega dna, ki s težavo sprejemajo kolesja resničnosti in skušajo na vse možne načine pobegniti v svoj imaginarni svet. To je razvidno predvsem ob koncu filma, ki nas neposredno potegne v možgane otroka in še močneje izpostavi kontrast med enim in drugim svetom. The Florida Project je izvrstna drama, ki krši mnoga žanrska pravila, vendar ravno zaradi tega pusti pri gledalcu močan vtis, k boljšemu rezultatu pa pripomore tudi odlična igralska zasedba s svojimi pristnimi naturalističnimi predstavami (še posebej otroški igralci so nepričakovano skoraj strašljivo realistično prepričljivi) ter režiserjevo subtilno obravnavanje sicer prežvečenih tem o vsakdanjiku ljudi, ki so vedno znova potisnjeno na rob družbe. Večna filmska mojstrovina.