V komični drami Operacija Cartier spremljamo vsakdan gizdalinskega, neodgovornega, arogantnega in preračunljivega Egona, pisca šund romanov, ki prijateljuje z bosanskimi priseljenci, vleče za nos lokalno prebivalstvo in se vedno znova vrača k plakatu igralke Nastassie Kinski, edine glamurozne osebe v monotonem okolju jeklarne industrije. TV film, posnet po scenariju in romanu Drobtinice priljubljenega pisatelja Mihe Mazzinija, nima neke okvirne zgodbe in vsaj na prvi pogled zbuja občutek zbeganosti ter praznega tavanja od enega komičnega pripetljaja do drugega. Ob tem se je potrebno vprašati, če je film sploh vreden pozornosti, glede na to, da ima pičlo vsebino in je sestavljen iz smešnih vinjet. Na srečo je Operacija Cartier dovolj kratkočasna, dinamična in zabavna drama zmešnjav, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno odo vsakdanjosti, znotraj katere se odvijajo mnogi absurdni dogodki. Film ves čas drži pokonci tudi magnetna igra Boruta Veselka v vlogi Egona, ki se obnaša kot igriv in neodgovoren smrkavec, vendar pri tem še vedno izpade sila simpatično. Edino, kar se zdi rahlo nepotrebno, je nekoliko mračen konec, ki razbije razigranost izdelka in zaide na področje depresivne eksistencialne drame. Drugih napak pa film nima; Operacija Cartier je dokaz, da lahko ustvariš zabaven film tudi če nimaš kaj za povedati.