Drugi celovečerni film Damjana Kozoleta, ki ga je posnel pri 24. letih, je posebne vrste road movie, mešan s kriminalko in romantično dramo. V njem spremljamo Oskarja, nekdanjega punkerja in tihotapca, ki pet dni pred izpustitvijo pobegne iz zapora ter s svojim naivnim dekletom Lano krene proti morju, da bi s prvo ladjo krenila čez mejo v Italijo. Kozoletov film se poigrava z elementi zgoraj omenjenih žanrov in se neizmerno trudi močan umetniški vtis, kar je žal pogosta navada naših filmarjev, ki se bojijo, da bi z bolj klasičnimi prijemi izpadli preveč komercialno in… no, gledljivo. Remington ni slab film, pravzaprav je precej živahen, napet in ambiciozen, vendar pa je več kot očitno okužen s tedanjo Kozoletovo neizkušenostjo filmarja, saj je poln začetniških napak; od pogosto nadležnih zatemnjenih prehodov med posameznimi kadri, z izjemo Maria Šeliha in Jožefa Ropoše precej slabe igre pa vse do zelo revne zgodbe, ki jo Kozole na vse kriplje razteguje do onemoglosti. Remintgon bi neprimerno bolje deloval kot kratki film, je pa kljub temu zanimiv vpogled v evolucijo obetajočega domačega filmarja.