Yen Tan je v Maleziji rojen ameriški filmar, ki se je v preteklosti pogosto dotaknil problemov LBGT skupnosti, ki se vsakodnevno sooča s predsodki, šikaniranjem in celo nasiljem. 1985, sicer celovečerna različica Tanovega istoimenskega kratkega filma iz leta 2016, je trpka drama, postavljena v drugo polovico 80. let, ko začne epidemija AIDSa postajati globalni problem in razširi zmotno prepričanje, da gre za bolezen istospolno usmerjenih; osrednji lik filma je Adrian, vase zaprt homoseksualec, ki se za božične praznike vrne v rodni Teksas k svoji konzervativni in globoko verni družini, da bi jo seznanil s tragično novico, da umira za AIDSom, pri tem pa se mora naučiti tudi sprejemati svojo drugačnost, preden bo prepozno. 1985 je minimalističen in čudovito preprost film, ki gledalca pritegne z grobo črnobelo fotografijo in subtilnim občutkom za socialni realizem, pa četudi je v svojem bistvu tako karakterna kot tudi družinska drama o posameznikih, ki so se prisiljeni soočiti z mnogimi težkimi resnicami in preko tega najti pot upanja skozi negotovo prihodnost.Tan se prefinjeno in z velikansko mero spoštovanja do gledalčeve inteligence dotakne obdobja panike, ki jo je povzročil izbruh AIDSa, pri tem pa se premeteno odreče sentimentalizmu in poenostavljenim moralnim sporočilom prikazane zgodbe. Film odlikuje tudi izvrstna igralska zasedba (Cory Michael Smith, Virginia Mades, Jamie Chung in Michael Chikilis so še posebej vredni po hvale), Tanu pa je treba tudi priznati pogum, da je ustvaril enega redkih filmov, ki skuša razbiti stereotipe ne zgolj o homoseksualcih, ampak tudi o konzervativnih ljudeh, ki tokrat niso nujno slabi, ampak zgolj posamezniki, ki se bolj kot drugačnosti bojijo samega sebe. 1985 je eden najboljših filmov na temo AIDSa in vpliva, ki ga je bolezen imela na družbo.