A Vigilante je naslov, ki bi ga pripisali kakšnemu slaboumnemu akcijskemu trilerju, toda pričujoči film je vse prej kot to. Gre namreč za temačno in srhljivo realistično kriminalno dramo o zlorabi, tako fizični kot psihični. Glavna (anti)junakinja zgodbe je Sadie (odlična Olivia Wilde), ki se po večletnem trpinčenju svojega moža in smrti svojega sinka odloči kreniti na križarski pohod, da bi zaščitila vsako žrtev družinskega nasilja in s tem ne zgolj zadostila pravici, ampak hkrati napolnila svojo čustveno praznino. Kot že rečeno, se film dotika večne problematike položaja žrtev nasilja, ki se pogosto počutijo nemočne in prisiljene, da si svet kreirajo po lastnih pravilih, pa četudi s tem kršijo zakon. V času trendovskih “feminističnih” gibanj tipa #MeToo se lahko filmi s takšni tematiko hitro razvijejo v pridigarsko in pretirano politično korektno TV limonado, vendar režiserka in scenaristka Sarah Daggar-Nickson se premeteno distancira od tega ter pusti zgodbi in maloštevilnim likom, da dihajo in svojo usodo pilotirajo v skladu z bridko realnostjo našega vsakdana. Tu ni prostora za enostavne rešitev in kar je še bolj pohvalno; film tematiko družinskega nasilja ne omejuje s spoloma, ampak jo razgali kot kolektivni problem, v katerem zataji sistem oz. tisti, ki bi žrtve moral ščititi. A Vigilante je eden bolšjih filmov letošnjega leta, saj daje upanje, da čez lužo še obstajajo posamezniki, ki se zavedajo resničnih posledic tematik, ki jih obravnavajo.

Ocena -5