Poletje v New Yorku, leta 1977. Na ulicah vlada pasja vročina, kateri sledijo tudi pogosti izpadi električne energije in nemiri, ki sčasoma izbruhnejo v nasilje, k napeti situaciji pa pripomore tudi serijski morilec Samov Sin, ki si za žrtve izbira mlade rjavolaske. Sredi tega resničnega in najbolj temačnega poglavja v zgodovini New Yorka se nahaja nekdaj uspešna pisateljica Ruth (Naomi Watts), ki pa sedaj živi v zanemarjenem stanovanju v južnem Bronxu in čaka na konec svojega propada. To je okvirni zaplet napete psihološke drame The Wolf Hour, ki posvoji vse ključne elemente filmskega minimalizma in jih bolj ali manj uspešno izkoristi v svojo prid; večina dogajanja je omejenega na stanovanje, ki izvrstno ponazori razsuto psiho glavne junakinje, temačna fotografija in pristni občutek tesnobnosti in paranoje (tudi zaradi nevidne prisotnosti serijskega morilca) pa zgodbo poneseta na še višjo raven suspenza. Seveda pa je film v prvi vrsti še ena priložnost, da Wattsova pokaže svoj širok igralski razpon, pa četudi njen lik v marsičem spominja na Diane iz klasike Mulholland Drive, škoda je le, da pričujoči film ne razišče njene osebnosti še bolj in s tem sicer kompetentno narejen lik še bolj približa gledalcu.Kot celota je The Wolf Hour eden boljših filmov letošnjega leta, ki postreže z vsem, kar je potrebno za dober film; prepričljivo človeško dramo, napetim trilerjem in prvorazredno igralsko predstavo Wattsove.