Izguba najbližjega na človeku pusti močno sled, sam proces žalovanja in prebolevanja pa se izraža na sto in en način. Kanadska drama Mouthpiece ponudi enako bridek kot tudi zabaven vpogled v psiho glavne junakinje, mlade pisateljice Cassandre, ki se ne sooča zgolj z nenadno smrtjo svoje matere Elaine, ampak je hkrati postavljena pred težko preizkušnjo, ko mora sestaviti govor za njen pogreb. Skozi večino filma gledalec spremlja glavno junakinjo in njeno notranjost razdvojenost (tudi fizično, saj vloga Cassandre pripada dvema igralkama, odličnima Amy Nostbakken in North Sadavo), ki se najbolj odraža preko konfliktnega odnosa s svojo materjo; ta je namreč bila nekoč obetavna pisateljica, vendar se je kasneje zavoljo skrbi za otroke odpovedala tej karieri. Srčika filma se skriva ravno v generacijskem kontrastu, kjer Cassandra kot samostojna ženska ne uspe razumeti, zakaj bi njena mater opustila vse svoje potenciale, da bi se podredila vlogi stereotipne razočarane gospodinje. Mouthpiece režiserke in scenaristke Particie Rozema tako ni zgolj film o žalovanju, ampak hkrati uspe načeti mnoga pomembna feministična vprašanja o težavnem položaju ženske v sodobnem svetu, ki včasih ni pogojen zgolj z moškim vplivom, ampak tudi slabo samopodobo, simboličnim žrtvovanjem in strahom pred zavrnitvijo. Vse te ideje bi lahko v miksu delovale zmedeno, vendar jih Rozema zapakira v eno od najbolj ganljivih filmskih izkušenj letošnjega leta, podkrepljeno z odličnimi igralskimi predstavami, domiselno montažo, hudomušnim surrealnim vzdušjem ter toplim humorjem, hkrati pa tudi na iskren ter subtilen način odpre mnoga vprašanja iz področja feminizma, ne da bi pri tem izpadel pridigarsko ali agresivno. Mouthpiece je mala filmska mojstrovina, ki jo zlepa ne boste pozabili.