Age Out je še eden od krivično spregledanih biserjev ameriškega neodvisnega filma, ki si nedvomno zasluži več pozornosti. Intimna, temačna in poetična zgodba o mladeniču, ki je večino svojega otroštva preživel na ulici ali za zidovi sirotišnice, gledalca popelje v sam epicenter brezizhodnosti in naveličanosti milenijske generacije. In tu ni govora o razvajencih, ki si ustvarijo kariero na družabnih omrežij in vsakodnevno obtožujejo svoje premožne starše, da jim niso kupili novega avtomobila. Ne, tu je govora o mladih, ki so oropani starševske ljubezni, odvrženi na cesto in prepuščeni samemu sebi. Age Out ne postreže z veliko zgodbe, ampak v prvi vrsti deluje kot odiseja samospoznanja ter premagovanja krivde, ko se tovrstni posameznik zaplete v okruten zločin. Melanholični ton filma, ki pogosto zajadra v vode vizualne poezije, se spotakne ob trpki realizem, ob katerem nihče od vpletenih ni deležen enostavnih rešitev iz nastalih konfliktov. Ravno ta surovost filmu dodajata iskrenost in avtentičnost, vendar ta ne bi dosegel tako dobrega rezultata brez odlične zadržane igre mladega upa Tya Sheridana, ki izvrstno zajame občutke glavnega junaka, ne da bi ga pri tem pocukral z neprepričljivimi dialogi ali reakcijami. Age Out je odličen film, ki bo nekatere navdušil s svojo nekonvencionalno držo in poetičnostjo, po drugi strani pa zna odbiti tiste, ki pričakujete film z živahnim dogajanjem, hitrim tempom in klasično vsebinsko strukturo. Odločitev je vaša.