Ni povsem jasno, koga sploh zanima zgodba o nastanku popularnega družabnega omrežja Facebook in življenju njegovega ustanovitelja Marka Zuckerberga. Vsi vemo, da je Zuckerbeg aroganten, egoističen in vase zagledan ekscentrik, ki mu primanjkuje občutka za empatijo in tovarištvo. Vsi vemo, da je Zuckerberg veliko idej za Facebook pokradel od svojih nekdanjih tovarišev (predvsem od bogataških dvojčkov Winklevos) in obogatel na račun njihovega vpliva in finančnih zmogljivosti. Vsi vemo, da je Zuckerberg za časa študija na Harvardu z aplikacijo Facesmash omogočal študentom, da so s primerjavami slik žensk izbirali, katera je lepša. Kako to vemo? Ker so ti podatki vsem dosegljivi na internetu, zato jih niti ni težko prepisati ter spremeniti v filmski scenarij. Drugače povedano; The Social Network je dve uri (pre)dolgo predavanje, zapakirano v film. Režiser David Fincher in scenarist Aaron Sorkin sta sicer mojstra svojega posla, toda tokrat jima poskus, da bi iz zgodbe o nastanku Facebooka naredila nekaj zanimivega in oprejemljivega, klavrno pogori na celi črti. Da ne bo pomote; The Social Network je s tehničnega vidika povsem spodoben film, saj je kompetentno posnet in se lahko pohvali z dobrimi igralskimi predstavami ter odlično glasbo. Žal pa filmu spodrsne na ravni vsebine, ki ne bi mogla biti bolj dolgočasna in že na ravni zoprnosti; vsi liki so ekstremno nevšečni in o njih na koncu vemo toliko kot na začetku, dialogi pogosto zvenijo kot monotono kopičenje podatkov, ki jih – kot že rečeno – lahko vsakdo izbrska na internetu, tempo pa je tako strašansko počasen, da film deluje kot suhoparno predavanje ostarelega profesorja, ki se niti ne trudi zveneti zanivimo, saj se počuti samozadostnega in mu je malo mar za to, če bodo učenci od njegovih čvek pobrali kaj bistveno zanimivega. The Social Network iz nezanimive zgodbe o nastanku Facebooka ustvari točno takšen film; nezanimiv.