Starševstvo ni bila nikoli enostavna naloga, še posebej ne za tiste, ki nanj niso ustrezno pripravljeni. Verjetno ni starša, ki vam vsaj enkrat v življenju ne bi rekel, da je vzgoja otroka hkrati blagoslov kot tudi prekletstvo, ki ti hkrati daje in jemljem življenjske moči. Kaj pa se zgodi, ko vzgoja otroka zaide v popolnoma napačno smer? Zgodi se verjetno eden najbolj provokativnih, napornih, neprijetnih in nepopustljivih filmov tega desetletja, temačni psihološki triler We Need to Talk About Kevin trenutno ene najboljših filmark na svetu, škotinje Lynne Ramsay. Film spregovori o večletnem težavnem odnosu med uspešno pisateljico Eve (fenomenalna Tilda Swinton v eni svojih najzahtevnejših in najbolj pretresljivih predstav) ter njenim sinom Kevinom, ki je že od rojstva naprej zaznamovan z nenavadnim obnašanjem; neprestano joka in kriči, nosi plenice skoraj do začetka najstniškega obdobja, je aroganten, konflikten, narcisoiden in predvsem nesramen do lastne matere. Tekom let se njun odnos samo še zaostri, toda ko Kevin zagreši tragedijo, ki dobesedno uniči celotno družino, se Eve zateče v samotarsko življenje sramu, travm in dvomov o tem, kako močna je dejansko njena materinska ljubezen. We Need to Talk About Kevin je zahteven film, ki že večkrat videne teme predstavi na nov, inovativen način; z nenadnimi preskoki med različnimi časovnimi obdobji, včasih že kar psihadeličnim vzdušjem in neprijetno atmosfero Ramsayjeva pred očmi gledalca zgradi pravi “človeški pekel”, v katerem je težko najti odgovore na mnoga zapletene vprašanja, vendar pa so slednja preveč glasba in ostra, da bi jih preslišali. A četudi film v naslovu nosi Kevinovo ime, gre v prvi vrsti za psihološki portret obupane in razočarane matere, ki mora nositi breme sinovih grehov. Nekatere gledalce bi znal zmotiti nekronološki prikaz dogodkov in (preveč) odprta zgodba z nejasnim zaključkom, toda We Nee to Talk About Kevin je film, ki se ne more v nobenem primeru končati z zadovoljivim oz. katarzičnim epilogom.