7500 glede na okvirno zgodbo izgleda kot še en generični triler o terorizmu; film, katerega dogajanje spremljamo izključno iz notranjosti pilotne kabine, v ospredje postavi pilota Tobiasa (Joseph Gordon-Lewitt), ki je med letom potniškega letala iz Berlina proti Parizu postavljen pred težko preizkušnjo, ko islamski teroristi ugrabijo letalo z namenom, da bi izvedli samomorilski napad. Tobias se še pravi čas uspe zakleniti v kabino, od tega trenutka naprej pa se začne odvija napeta dirka s časom, ki od glavnega junaka zahteva sklepanje izredno težkih moralnih odločitev. Kot že rečeno; 7500 bi lahko nehote označili za še en klasični triler o boju med dobrim in zlim, med ameriškim pilotom ter zblaznelimi teroristi, toda film uspe preseči to črno-belo razumevanje realnosti in se odpoveduje za tovrstni žanr filmov značilnemu patriotizmu ter sentimentalnosti. Upal bi si celo reči, da je 7500 dokaj realističen prikaz ekstremne situacije, ki svojo pozornost ne namenja zgolj glavnemu junaku, ampak z vključitvijo lika prestrašenega 19 – letnega terorista, ki ne verjame v pravičnost svojih dejanj, daje dogajanju mnogo več vsebinske kompleksnosti. Osvežilno je tudi to, da glavni junak ni tipični ameriški patriotski bojevnik, ampak skromen človek, ki se na najtežji možni način nauči pomene žrtvovanja in poguma. To kakopak ne bi bilo možno brez odlične igre Lewitta, velja pa še pohvaliti režiserja in scenarista Patricka Vollratha, ki uspe prepričljivo izkoristiti svoj minimalistični pristop prikaza zgodbe na eni samo lokaciji, ne da bi se ob tem gledalec dolgočasil in čutil, da je film preveč razvlečen. 7500 se resda poslužuje že večkrat videnega koncepta in ne ponudi močno razsvetljenih pogledov na problematiko terorizma, je pa navkljub temu eden redkih prizemljenih in realističnih portretov situacije, ki je zadnjih 20. let postala žal prepogosti spremljevalec mnogih letalskih poletov.