Do leta 2005 je bil Tommy Lee Jones že skoraj veteranski filmski igralec, vendar pa se je s filmom The Three Burials of Melquiades Estrada prvič predstavil tudi v vlogi režiserja. Gre za neo-noirovski western, ki delno temelji na Faulknerjevi literarni klasiki As I Lay Dying in resničnem incidentu iz leta 1997, ko je ameriški vojak med opravljanjem dolžnosti blizu mehiške meje ustrelil komaj 18 – letnega Esequiela Hernandeza Jr.-ja. Pričujoči film na nelinearen način in s pogosto uporabo flashbackov predstavi ganljivo zgodbo o prijateljstvu med ilegalnim priseljencem Melquiadesom ter rančerjem Petom, ki pa se konča v trenutu, ko obmejni policist nehote ustreli Melquiadesa in odvrže njegovo truplo v puščavi. Prva polovica filma postreže z naturalističnim, vendar hkrati črnohumornim prikazom zdolgočasenega utripa obmejnega mesta, kjer gledalec spremlja manjšo galerijo likov (od zadirčnega šerifa, odtujenega para, prešuštniške natakarice pa vse do razposajenih prostitutk), katerim Lee Jones (ob izdatni pomoči odličnega scenarija) nameni ravno dovolj pozornosti, da postanejo nepogrešljiv del okostja celotne zgodbe. A srce filma se skriva v drugi polovici, ko Pete ugrabi obmejnega policista in ga prisili, da skupaj pretihotapita Melquiadesovo truplo in ga pripelje čez mejo v njegov rodni kraj, vasico Jimenez. Na tem mestu film pridobi precej bolj melanholični, skorajda elegični ton in izpostavi nepremagljivo moč pravega prijateljstva, zaradi katerega je moč prestati še tako zahtevno preizkušnjo. Film uspe te otožne občutke minljivosti, zvestobe in nenazadnje tudi krivde začiniti s čudovito fotografijo, primerno umirjenim tempom ter odličnimi igralskimi predstavami tako Lee Jonesa kot Barryja Pepperja v vlogi obmejnega policista, ki se mora na potovanju skozi Mehiko soočiti s posledicami svojega nepremišljenega dejanja. The Three Burials of Melquiades Estrada je impresivni režijski prvenec veteranskega igralca, ki se je z leti postaral kot dobro vino in dokazal, da ima še veliko za pokazati.