Pandemija COVID-19 je v pomladnih mesecih leta 2020 predstavljala ne zgolj zdravstveno krizo, ampak tudi družbeni fenomen, ki je s svojim krešenjem pogosto radikalnih stališč in ideologij ustvarila malo intelektualno bojišče, katerega posledice čutimo še danes. Cirkus absurda in grotesknosti predstavlja tudi ozadje neo-westerna Eddington, sicer četrtega celovečerca večnega filmskega provokatorja Arija Asterja; v naslovnem mestecu v Novi Mehiki namreč na vrhuncu zdravstvene histerije izbruhne ideološki spopad med aktualnim županom Tedom Garcio (Pedro Pascal), ki se med potegovanjem za nov mandat odloči slediti ukrepom za zajezitev virusa, ter nevrotičnim šerifom Joejem Crossom (Joaquin Phoenix), ki pa je prepričan, da so nošnje mask in ohranjanje varne razdalje nepotrebne. Navkljub specifičnemu zgodovinskemu ozadju, ki ga poleg zdravstvene krize zaznamujejo tudi družbeni nemiri ob šokantnem razkritju umora temnopoltega Georga Floyda, je film Eddington v prvi vrsti pikra satirična groteska, ki se lahko pohvali z osupljivo zvezdniško igralsko zasedbo (pa četudi je za z izjemo znova fenomenalnega Phoenixa tokrat rahlo neizkoriščena), idealno kombinacijo humorja, drame in absurda ter za Asterja značilnim občutkom za subtilno in elegantno provokacijo. Preplet vseh teh adutov ustvari neprijetno sliko ne zgolj ameriške, ampak zahodne družbe nasploh; gre za svet, kateremu vladajo šarlatanski guruji in teoretiki zarot, skorumpirani predstavniki zakona, pijani nasilneži in aktivisti, ki moralizirajo o zgodovini rasizma in konceptu belega privilegija zgolj zato, da bi svojim vrstnicam zlezli pod krilo. Razumljivo je, da slika Asterjevega filma ne bo povšeči vsakomur (mnogim se bo zdel brezciljen in preveč ciničen), kar Eddington uvršča med izdelke, katerih namen je razdvajati občinstvo, kar pa ni nujno nič slabega. V času, ko se filmske satire vse pogosteje bojijo lastne sence, je osvežujoče videti film, ki samozavestno provocira gledalca in mu servira neprijetno podobo sveta, v katerem živi. Drugače povedano; Eddington je film, ki ga potrebujemo, četudi nam ne bo všeč.

Zaključna špica melanholičnega westerna Butcher’s Crossing postreže z zastrašujoče žalostno statistiko; “Leta 1860 se je po divjini ameriškega zahoda paslo skoraj 60 milijonov bizonov. Dve desetletji kasneje se je njivo število zmanjšalo na približno tristo.” Eden od glavnih razlogov za načrtno iztrebljanje bizonov so bili lovci na njihovo kožo, ki je na ameriškem zahodu dolgo časa velja za najbolj dragoceno trgovsko blago, temačna plat omenjene trgovine pa predstavlja osrednji motiv istoimenskega romana velikana ameriške književnosti Johna Edwarda Williamsa, po katerem je pričujoči film tudi posnet. Tako v romanu kot v filmu spremljamo idealističnega mladeniča Williama, ki leta 1874 prispe v obmejno mestece v Kansasu, da bi se udeležil lova na bizone in hkrati izkusil svobodo prerije, pri tem pa spozna karizmatičnega lovca Millerja (Nicolas Cage), ki namerava odpotovati v t.i. hudičev prelaz v Koloradu, da bi polovil tamkaj živeče črede bizonov in prodal njihovo kože za bajni znesek. Butcher’s Crossing je v osnovi klasični western, ki navkljub nekaterim formulaičnim elementom ponudi iskren in tragičen vpogled v ozadje trgovine s kožo, ki je prispevala k množičnemu izumrtju številnih živalskih vrst. Lov sicer predstavlja zgolj manjši del osrednjega konflikta, saj se režiser in scenarist Gabe Polsky osredotoča na prikaz uničujoče sile človeka, ki v obupni želji po dobičku izgubi občutek za moralno razsodnost in spoštovanje življenja, film pa hkrati subtilno razbija romantično podobo lova, ki je bil v ameriški kulturi žal prepogosto obravnavan kot “zrelostni” izpit, kjer mladeniči postanejo možje. Film sicer ne uspe zajeti kompleksnosti literarne predloge in se izogiba pretirano brutalnosti, vendar pa po zaslugi odličnih igralcev, čudovite fotografije in hitrega tempa zadovolji apetite ljubiteljev žanra. In kar je najbolj pomembno; Butcher’s Crossing je dovolj poglobljen, da se gledalec pošteno zamisli nad zamolčano problematiko iztrebljanja bizonov za časa ameriškega zahoda.