Enola Holmes je junakinja mladinskih romanov pisateljice Nancy Springer, v katerih nastopa inteligentna in muhasta mlajši sestri slovitega britanskega detektiva Sherlocka Holmesa, ki v svoji prvi avanturi odpotuje v London, da bi našla svojo dolgo pogrešano mater, hkrati pa se naučila tudi mnogih pasti odraščanja ter težavnega položaja žensk v strogo patriarhalni družbi. Filmska adaptacija Enola Holmes jezdi na valu hollywoodskega feminizma in skuša z dobršno mero ironije in satire problematizirati v družbi trdno zasidarne stereotipe o ženskah. Namen filma je vsekakor plemenit in s tehničnega vidika izdelku ni moč veliko očitati; scenografija in razkošni kostumi poskrbijo za prepričljivo oživitev klasičnega viktorijanskega okolja, fotografija je privlačna za gledalčeve oči, akcijski prizori so vznemirljivi in igralske predstave povsem solidne, še posebej velja izpostaviti Millie Bobby Brown v naslovni. Žal pa izdelku močne spodrsne, ko se posveča zgodbi in njenim likom; Enola je precej dolgočasna junakinja, še posebej zato, ker se jo film trudi prodati kot feministično ikono ne pa kot dekle, s katerim se lahko kdo poistoveti. Ta namera je še toliko bolj očitna s pogostimi t.i. razbijanji četrtega zidu, kjer Enola večino časa ponavlja zgolj dvoje; da bi rada bila svobodna in da ji pri dosegu tega cilja ovirajo moški. Žal si bo Hollywood moral vbiti v glavo, da je za lik močne ženske potrebno mnogo več kot zgolj poudarjanje, da je ženski lik zgolj ženska in nič drugega. Ravno zaradi takšnega pristopa trpijo ostali liki v filmu, ki so bodisi kričeče stereotipni ali pa nerazviti (še vedno ni jasno, zakaj so za vlogo Sherlocka Holmesa rekrutirali Henryja Cavilla, ki s svojim likom ikoničnega detektiva v pričujočem filmu nima kaj za početi), okrivna zgodba o iskanju Enoline matere pa ravno zaradi preobremenjenosti s političnimi “statementi” nekje na polovici postane hitro pozabljiva in dolgočasna. Enola Holmes vsebuje veliko potenciala za dobro žanrsko zabavo z močnim družbenim sporočilom, vendar bi se za to morala znebiti spon pokroviteljskega kvazifeminističnega nakladanja in svoje moč usmeriti v bolj zanimivo zgodbo in like.