Glavna junakinja pričujočega filma Jean bi lahko bila tipična ameriška razočarana gospodinja; večino dni preživi sama z dojenčkom (ki se že takoj na začetku izkaže za ukradenega) in poskuša skuhati vsaj eno spodobno kosilo za svojega moža, sicer malega kriminalca Eddieja. A kmalu se izkaže, da je Eddie bistveno večja riba v kriminalnem podzemlju kot se je zdelo na prvi pogled in ko ta izda svoje partnerje, je Jean dobesedno čez noč vzeti dojenčka, zapustiti svojo hišo in zbežati pred tistimi, ki bi ji želeli škodovati. Ta zaplet predstavlja okostje po 70. letih dišeče kriminalne drame I’m Your Woman režiserke in soscenaristke Julie Hart, ki prepleta elemente road movieja, karakterne drame in črnohumornega “fargovskega” trilerja z močnimi feminističnimi podtoni, ki pa niso po hollywoodsko nadležni in poenostavljeni. Odlika Hartove je ta, da že znano zgodbo o begu nedolžne ženske pred barabini preoblikuje v sporočilno močno parabolo o trku občutljivega in čustvenega ženskega ter surovega in pogosto nasilnega moškega sveta. Jean, ki se nam prvič predstavi kot nesamozavestna, molčeča in vase zaprta ženska, ki želi ugajati svojemu možu, se pred našimi očmi spremeni v karakterno močno osebo, ki najde svojo pot v življenju in se hkrati nauči lekcije iz materinstva, finančne neodvisnosti ter samozavesti. Z drugimi besedami; če bi radi videli film z močnim ženskim likom, po katerem tako močno hrepeni Hollywood, potem je I’m Your Woman pravi naslov za vas. Uspeh filma leži v njegovem ostrem realizmu, prepričljivem vzdušju 70. let (z izvrstnim in barvitim soundtrackom) ter iskreni osebnostni preobrazbi glavne junakinje, katero fenomenalno upodobi Rachel Brosnahan, četudi preostala igralska zasedba pusti močan vtis. Če bi iskali kakršnokoli napako, je mogoče zgolj ta, da je film nekoliko predolg in da bi lahko bil vsaj za deset minut krajši, še posebej v zadnji tretjini. Razen tega pa je I’m Your Woman odličen feministični triler, o katerem lahko v Hollywoodu zgolj sanjajo.