Cherry je izraz, ki pogosto pristoji mlajšim ljudem, ki se soočijo s težko preizkušnjo, katera jih spremeni; na simboličen način izgubijo “nedolžnost”, pretrgajo stik z brezskrbnim obdobjem odraščanja ter vstopijo v kruto realnost. Na tak način se razvija zgodba filma Cherry, posnetega po istoimenskem romanu Nica Walkerja; neimenovani glavni junak, poimenovan zgolj kot vzdevku Cherry, se v želji, da bi svojemu življenju naklonil globji smisel, pridruži vojski in postane zdravnik, po dveh letih preživljanja pekla na bojišču pa se travmatiziran vrne domov, svojo bolečino in nemoč pa ni zmožen zadušiti drugače kot z uživanjem mamil, kar ga posledično pahne v dolgove, s tem pa se tudi rodi njegova kariera serijskega roparja bank. Nov celovečerec bratov Anthonyja in Joeja Russa, ki sta se sicer proslavila z režijo nekaterih najboljših filmov iz Marvelovega superherojskega univerzuma, se spogleduje z elementi številnih žanrov (od črne komedije, vojnega trilerja, narkomanske drame do roparskega krimiča) in že ta podvig je sam po sebi ambiciozen, režiserja pa zgodbo obogatita z nekonvencionalnimi pripovednimi tehnikami (t.i. razbitje “četrtega zidu”, kjer glavni junak komunicira z občinstvom, poetični upočasnjeni posnetki, uporaba klasične glasbe) ter nudenjem priložnosti, da se igralec Tom Holland distancira od teatralnosti Marvelovega Spider-Mana in izkaže kot resen igralec. Slednje je tudi tisto, kar filmu najbolj uspeva; Holland se je s svojimi igralskimi sposobnostmi v preteklosti sicer že izkazal, toda Cherry postreže z svojim najboljšim nastopom v karieri, saj uspe biti enako prepričljiv kot požrtvovalen vojak, anksiozni džanki in hladnokrvni bančni ropar. Pravzaprav se Holland za tip zgodbe, ki jo film prikaže, zdi povsem idealen; njegov deški obraz pooseblja nedolžnost mladih ljudi, ki iščejo globji smisel življenja in ob tem ironično naletijo na zgolj kup nesmislov, s katerimi pa se ne znajo soočiti. Zgodba filma je razdeljena na več poglavij in ko ta medsebojno primerjamo, naletimo na prve večje napake izdelka; nekateri deli zgodbe so namreč dobro razviti (npr. Cherryjevo služenje vojaškega roka), spet drugi bolj površno (heroinska odvisnost glavnega junaka in njegove žene), najbolj nedodelan pa je zaključni del, ko Cherry uspešno ropa banke, četudi ni nikoli povsem jasno, kako mu ropi tako dobro uspevajo, saj pri njih ne naleti na klasične prepreke kot so varnostniki, kamere, tihi alarmi itd. Cherry je tako za brata Russo nekoliko manjši film kot sicer, vendar je še vedno poln ambicij, ki včasih dosežejo svoj namen, nekajkrat pa tudi brcnejo v prazno. Končni rezultat je rahlo nekonsistenten, a še vedno prepričljiv prikaz že večkrat videnega razpada ameriških sanj.