Clemency vsaj na prvi pogled deluje kot še eden v vrsti zaporniških filmov, ki ponujajo natančen vpogled v življenja tistih, kateri so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov obsojeni na vsakdan za rešetkami. Toda pričujoči film režiserke Chinonye Chukwu je nekoliko drugačen; še vedno se osredotoča na življenje v zaporu, toda tega prikaže skozi oči njegove upravnice Bernardine, ki mora pred očmi javnosti venomer ohranjati profesionalnost in hladnokrvnost, vendar pa jo delo iz dneva v dan vse bolj utruja. Ne samo, da vse težje prenaša mučne usmrtitve zapornikov, ampak tudi svoj težave prinaša domov v vse bolj problematičen zakon s potrpežljivim možem ali pa raje krene v bližnji bar in utopi nezadovoljstvo v alkoholu. Dodatni pritisk pa ji predstavlja tudi zapornik Anthony Woods, ki zaradi umora čaka na izvršitev sodne kazni, pa četudi sam pravi, da je nedolžen, njegov primer pa zbudi veliko zanimanje javnosti. Glavnina filma se vrti okoli odnosa med Bernardine in Woodsom, ki se sicer le redko srečata, zato pa toliko bolj oba preživljata eksistencialno krizo, seveda vsak na svoj način, kar posledično ustvari zrcalno podobo zapornika in rablja, ki se v osnovi spopada s podobnimi življenjskimi dilemami. Škoda le, da film te zanimive ideje ne zapakira v nekaj bolj zanimivega in dorečenega, saj se zdi, da se Clemency ne uspe čustveno dotakniti gledalca tako kot bi pričakovali. Ni težava v tem, da je svet filma hladen in temačen, saj to sovpada z vzdušjem zgodbe, prej bi rekli, da Clemency namenja preveč pozornosti enemu delu zgodbe, ki preprosto ni tako zanimiv (Woodsovo prestajanje zaporne kazni in čakanje na smrt) kot drugi (Bernardinina eksistencialna kriza). Rezultat tega je film, ki le redko uspe najti ustrezno ravnotežje med zgodbama osrednjih junakov, ob koncu pa se gledalec počuti, kot da bi mu za zgodbo moralo biti bistveno bolj mar kot sicer. Na srečo ima film na svoji strani odlično igralsko zasedbo, še posebej briljantna je Alfre Woodward kot Bernardine, ki uspe s svojo zadržano igro perfektno utelesiti psihično stanje človeka, ki ima rad svojo službo, pa četudi mu ta predstavlja vse večje breme. Clemency je spodoben film, vendar bi na ves potencial lahko bil mnogo več kot to.
