Akcijski triler s preprostim naslovom Nobody se začne obetavno; Butch (Bob Odenkirk, najbolj poznan po vlogi sluzavega odvetnika Saula iz kultnih serij Breaking Bad in Better Call Saul) je boleče povprečen možakar v srednjih letih z dolgočasno službo, odtujeno ženo, zdolgočasenima otrokoma in nadležno navado, da nikoli pravočasno ne odnaša smeti. Njegovo življenje postane še toliko bolj neznosno, ko dovoli pobegniti dvema vlomilcema iz svoje hiše in med vožnjo z avtomobusom naleti na skupino moških, ki nadlegujejo mlajšo žensko. Na tej točki mu popustijo živci in brutalno obračuna z nadlegovalci, a se kmalu izkaže, da je eden od njih brat vplivnega preprodajalca mamil, ki Butchu napove vojno, ta pa je prisiljen obenem zaščititi svojo družino kot obuditi dolgo zamolčano preteklost. Nobody se v prvi polovici razvija kot črnohumorna satira v stilu Schumacherjeve klasike Falling Down, kjer je Butch zaradi svojih pacifističnih dejanj deležen posmeha s strani družine in znancev (to bi film lahko izkoristil za subtilno kritiko ameriške družbe, ki glorificira nasilje, a žal tega ne stori), postopoma pa mu poči film in krene na “križarski” pohod, kjer iz strahopetca postane nevarnost na dveh nogah. Ta del filma je izredno močan, še posebej po zaslugi Odenkirkove karizmatične prezence, subtilnega humorja in vznemirljivih, a še vedno dovolj realističnih akcijskih scen, kjer Butch postane človek, ki nima ničesar za izgubiti. Ker pa je scenarij za film napisal Derek Kolstad, ki je tudi avtor akcijske trilogije John Wick, se Nobody hitro začne spreminjati v bledo kopijo Wicka, nasičeno z utrujenimi klišeji (zlikovci so znova – da, uganili ste – oboroženi hrusti z ruskim naglasom), predvidljivimi situacijami, luknjasto zgodbo, risankastim nasiljem ter pretiranim zanašanjem na stil kot pa samo vsebino. Z drugimi besedami; Nobody kot celo deluje kot film, ki je nastal zgolj na podlagi ideje o tem, da bi odvetnika Saula iz Breaking Bad spremenili v akcijskega heroja. In kaj več od tega naj gledalec ne pričakuje.