Četudi je film Always Shine uvrščen v kategorijo grozljivka, je ta oznaka vse prej kot točna; v bistvu gre za psihološki triler z “lynchevskim” pridihom na večno temo tragičnih posledic, ki jih prinaša ljubosumje. Režiserka Sophia Takai in scenarist Lawrence Michael Levine se v svojih filmih omenjene problematike pogosto lotevata, zato je pričakovano, da bo njuno sodelovanje obrodilo takšne sadove. Glavni junakinji pričujočega filma sta Anna in Beth, obe mladi igralki, ki se vsaka na svoj način trudi uspeti v poslu, a z mešanimi rezultati; medtem ko Beth z vlogami v nizkoproračunskih in cenenih grozljivkah uspe pridobiti na prepoznavnosti, je Anna venomer obsojena na zavrnitve in anonimnostjo, zato se med navidez najboljšima prijateljicama tekom let razvijejo skrite zamere in tekmovalnost, kar še posebej pride do izraza med izletom na podeželje, kamor se dekleti odpravita na sprva sproščen vikend zabave. Always Shine je na vsebinski ravni film z dokaj prežvečenim zapletom; najboljši prijateljici zaradi zamolčanih napetosti in ljubosumja postaneta druga drugi najhujši sovražnici z usodnimi posledicami, ki med drugim vključuje tudi umor in izbris identitete. Vse to smo videli v mnogih filmih, toda odlika pričujočega izdelka je v tem, da si vzame dovolj časa za razvoj osrednjih ženskih likov ter postopoma gradi napetost preko dialogov in subtilnih trenutkov, kjer tako Anna kot Beth izražata prisotnost z že kar nevzdržno pasivno agresivnostjo. Odlični igralski predstavi Mackenzie Davis in Caitlin Fitzgerald, hitri surrealni rezi, ki močmo spominjajo na Lynchevo klasiko Mulholland Drive in kompetentno razgaljeni psihološki profil dveh nasprotujočih osebnosti so tako dovolj močan razlog za ogled tega zvitega trilerja o nejasnih identitetah, zapletenih medčloveških odnosih in izdaji, ki se izraža na najbolj ekstremne načine.