Studio Pixar upravičeno velja za enega od velikanov svetovne animacije, saj ima za seboj ogromno število nepozabnih filmskih uspešnic kot so Toy Story, Finding Nemo, Ratatouille in Coco. In četudi si je studio veliko uspehov zaslužil, se vseeno zdi, da na tej točki mnogi Pixarju gledajo skozi prste in so zavoljo že same blagovne znamke pripravljeni toplo sprejeti vsako stvar, ki jim je ponujena. Tako bi lahko pojasnili navdušenje nad najnovejšim filmom Luca, fantazijsko komedijo o prijateljih, sicer morskih pošastih, ki hrepenita po svobodi in se zato odločita sodelovati na tekmovanju v bližnjem obmorskem mestecu, z osvojeno nagrado pa bi si kupila motor vesbo, simbol njune osebne svobode. Da ne bo pomote; Luca ni slab film. Pravzaprav je za mlajše gledalec povsem spodobna in neškodljiva zabava, ki prepriča s pričakovano čudovito animacijo, nekaterimi posrečenimi šalami in poučno zgodbo s sporočilom o pomembnosti osebne svobode, sprejemanja drugačnosti in sledenja svojim sanjam. A tu nastane manjši problem; Pixar omenjene tematike obravnava v skoraj vsakem svojem filmu, kar samo po sebi ni nič slabega, toda Luca ne uspe najti nobenih novih, inovativnih ali pa vsaj pogojno zanimivih načinov, da bi nagovoril gledalca, ne da bi tega neprestano spremljal občutek, da je vse to že nekje slišal oz. videl v bistveno boljši formi in obliki. Preprosteje rečeno; Luca je film, ki je za Pixarjeve standarde presenetljivo nevznemirljiv, formulaičen in posledično tudi dolgočasen film, kjer gledalec s težavo najde razloge, da bi mu bilo mar za dogajanje pred njim. Skoraj vse je v filmu vrženo v ospredje brez ustrezne razlage ali smisla; prijateljstvo med glavnima junakoma se rodi v dobesedno nekaj sekundah, njuno malikovanje vespe je v filmu izpostavljeno zgolj zato, da poganja zgodbo naprej, ne pomaga pa niti to, da je večina likov boleče stereotipnih (ženski lik v filmu je kakopak upornica, ki želi slediti svojim sanjam) in dolgočasnih, sporočila o omenjenih tematikah pa so podana z lenobno osnovnostjo in površinskostjo. Sicer je vzpodbudno, da skuša Pixar s filmom Luca ustvariti bolj osebno oz. majhno zgodbo o malih ljudeh, toda tudi takšne zgodbe potrebujejo nekaj globine, ki pa jo pričujoči film žal ne premore.
