Jane Campion lahko brez kančka dvoma uvrstimo med eno najboljših filmark vseh časov, ki že od nekdaj rada potuje v preteklost in razgali kompleksne medčloveške odnose, razumevanje ljubezni ter napetosti med spoloma v različnih zgodovinskih obdobjih. S svojim najnovejšim filmom, epsko western melodramo The Power of the Dog Campionova gledalca popelje v leto 1925, natančneje v obdobje zatona duha klasičnega divjega zahoda, kjer se mistika kavbojev postopoma izgublja s prihodom industrializacije in zametkov tega, kar je posledično vodilo do rojstva kapitalizma. Film predstavi zgodbo dveh premožnih bratov Burbank, ki si osebnostno ne bi mogla biti bolj različna; medtem ko je George (Jesse Plemons) razumevajoč in empatičen moški, je njegov starejši brat Phil (Benedict Cumberbatch) nasilen in neotesan surovež, ki se brez kančka slabe vesti izživlja nad šibkejšimi posamezniki, med katerimi sta tudi Georgeva občutljiva žena Rose (Kirsten Dunst) in njen mlajši brat, ki s svojo občutljivo oz. “poženščeno” naravo predstavlja idealno tarčo posmeha za robustne kavboje, ki ga obkrožajo. Campionova, ki je film tudi spisala, preko natančne in realistične karakterne študije odnosov, razgali uničujoč vpliv t.i. toksične moškosti z dveh perspektiv; z vidika žrtve, ki je prisiljena prenašati verbalna poniževanja in čustvene manipulacije ter z vidika posameznika, ki se sramuje svoje drugačnosti in se želi na vsak način podrediti okolju zatiranja, cinizma in nasilja. To, da se film odvija v zadnjih letih starega divjega zahoda ni naključje; s slovesom klasičnega obdobja kavbojev se rušijo tudi stene mačizma, seksizma in mizoginije, ki so jih moški tedaj jemali kot pravilo za krepitev družbenega statusa. Seveda film ne bi dosegel svojega emocionalnega viharja brez odličnih igralskih predstav, še posebej Cumberbatcha in Dunstove, ki svoja lika odigrata z nenavadno poetično protaškostjo in občutljivo (beri; zadržano) ekspresivnostjo. Campionova hkrati poskrbi za čim bolj prepričljivo upodobitev obravnavnega zgodovinskega obdobja s čudovito fotografijo, skrbno izbrano glasbeno podlago, ki večkrat zamenja vlogo pripovedovalca zgodbe ter prefinjenim filmskim minimalizmom, zaradi katerega film ne izpade kot zgodovinska drama, ampak bolj kot univerzalna študija večnih konfliktov znotraj medčloveških odnosov. The Power of the Dog je še eno zmagoslavje za Campinovo; poetična epska drama, ki gradi most med tradicionalnim filmskim jezikom ter inovativnimi pripovednimi prijemi.