Ob izbruhu virusa covid-19 in nevarnosti, ki jo bolezen predstavlja za starejše ljudi, so eni od prvih kriznih središč postali domovi za upokojence. Dobesedno čez noč so stanovalci domov postali jetniki svojih sob, vsi stiki z zunanjim svetom so jim bili odvzeti, uslužbenci domov pa so bili prisiljeni poskrbeti za zdravje svojih varovancev, pa četudi za to niso imeli ustreznega medicinskega znanja. Ta kaos in obup, ki sta vladala na hodnikih prenapolnjenih upokojenskih domov, skuša prikazati britanska TV drama Help; ta v ospredje postavi mlado oskrbnico Sarah (izvrstna Jodie Comer v eni od svojih najzahtevnejših vlog), ki sprejme službo v sicer izmišljenem domu za upokojence v Liverpoolu, s prihodom pomladi leta 2020 pa stavba postane žarišče okužb, ki postopoma razrušijo organizacijsko hierarhijo znotraj doma. Film brez olepševanja, sentimentalizma in senzacionalizma, vendar hkrati z ogromno čustvenosti in empatije prikaže grozljive in brezizhodne razmere, v katere so bili pahnjeni upokojenski domovi po vsem svetu, ob tem pa nameni pozornost tako osebju kot tudi oskrbovancem. Četudi je osrednji fokus na glavni junakinji, film nikoli ne pozabi na subtilno družbeno kritiko ureditve “novega sveta” z zmedenimi in nesmiselnimi varnostnimi ukrepi, prenasičenostjo zdravstvenih ustanov ter reševanje pacientov na podlagi mišljenja, da se naj reši tisti, ki se pač more. Odlične igralske predstave, pristni britanski realizem in grob prikaz žal dandanes že nekoliko pozabljene problematike slabega položaja upokojencev so glavni aduti odličnega filma, ki bo morebiti zaprl usta tistim, ki še vedno obravnavajo covid-19 kot nedolžno gripo, hkrati pa opomnil, da je prepad med kaosom in redom v današnji družbi zelo ozek.