
Zakaj plezam? Da dosežem vrh? In kam potem? Še višje? Bi sploh rad dosegel vrh ali pa mi plezanje pomeni več kot samo življenje? To so zgolj nekatera vprašanja, s katerimi se sooča francoska animirana pustolovska drama Summon of the Gods, posneta po istoimenski mangi Jira Tanighuchija, ki ponuja ganljiv, navdihujoč kot tudi zastrašujoče realističen vpogled v svet ekstremnega plezalstva, kjer meja med razumom in norostjo praktično ne obstaja. Film in manga spremljata zgodbo mladega japonskega novinarja Fukamachija, ki pride na sled kameri v lasti znamenitih plezalcev Georga Malloryja in Andrewa Irwina, ki naj bi 8. junija 1924 kot prva človeka na svetu dosegla vrh gore Everest. Lov za posnetki, ki bi dokazali resničnost njunega podviga, novinarja pripeljejo do skrivnostnega samotarja in nekdanjega plezalca Habuja, ki sicer že vrsto let velja za pogrešanega, vendar pa se izkaže, da se je Habu ves ta čas pripravljal na svoj morebiti zadnji veliki podvig; doseči vrh sveta po najtežji poti doslej. Summon of the Gods ne potrebuje veliko, da gledalca očara, saj postreže z naravnost osupljivo animacijo z mnogimi spektakularnimi širokimi plani enako čudovitega kot tudi strašljivega sveta gora. Pa vendar te podobe niso zgolj lepotni pripomoček, temveč z uporabo kontrastov, kombinacijo hladnih in toplih barv ter fotorealistične svetlobe razkaže grozljive razsežnosti ekstremnih vremenskih razmer, s katerimi se soočajo glavni junaki na poti do cilja. Pričujoči film se v prvi polovici odvija kot nekakšna detektivka, ki gledalca zgolj posredno seznani s svetom ekstremnega alpinizma, vendar pa je to zgolj ena plast zgodbe, ki jo animiranka ponuja; ta se namreč ukvarja ne zgolj z alpinizmom, ampak z mnogimi eksistencialnimi vprašanji in predvsem dilemo o tem, če za človeka, ki v življenju ne zna početi nič drugega kot zgolj plezati, obstaja sploh cilj ali ga venomer poganja težnja po doseganju vse bolj nemogočih izzivov. Summon of the Gods se ne podredi pretirani romantični podobi ekstremnega alpinizma, hkrati pa junakov v svojih težnjah ne želi preveč problematizirati, namesto tega pa najde srednjo pot, ob kateri gledalec razmisli o prevelikih cenah za lastne sanje. Animirani presežek, ki predstavi tako harmonijo kot tudi pekel plezanja po gorskih velikankah.
Pingback: Filmske cvetlice in pleveli 2021 – RAZGLEDANO