80. leta so bila zaznamovana z vzponom kralja popa, izjemnega pevca in performarja Michaela Jacksona, vendar mu je v določenem obdobju za ovratnik dihal karizmatični in ekscentrični multiinštrumentalist Prince, ki je podobno kot Jackson želel unovčiti svojo slavo tudi na velikem platnu. Rezultat tega je pompozna in melodramatična glam rock opera Purple Rain, ki jo je leta 1984 spisal in zrežiral Albert Mangoli, sicer kasnejši Princev manager. V filmu kakopak spremljamo mladega glasbenika, poznanega zgolj po imenu The Kid, ki odrašča v vse prej kot ugodnih družinskih razmerah, njegova trmoglavost in egocentričnost pa prispevata k temu, da v klub, kjer nastopa, ne privablja več občinstva. Življenje se mu dodatno zaplete, ko spozna lepo Appolonio, ki bi prav tako rada uspela kot pevka, vendar ima v načrtu bistveno višje ambicije kot The Kid, katerega kariera glasbenika trči ob ustvarjalno dno. Purple Rain bi z lahkoto označili kot film, namenjen kovanju dobička in napihovanju ega osrednjega performerja in do določene mere do tudi drži; Prince je postavljen v ospredje kot nerazumljen glasbeni polbog, težavni genij in neustavljiv šarmer, ki za šalo osvoji srce vsakega dekleta, ki mu pride naproti. To zna z današnje perspektive biti nekoliko problematično in marsikdo se bo ob prikriti mizoginiji in seksizmu filma rahlo namuznil, čeprav to niti ni tako moteče, če vzamemo v zakup, da so bila 80. leta po družbenih merilih precej drugačna od današnjih. Tako bi rekli, da film kot romanca deluje nekoliko površinsko in klišejsko, vendar pa je osrednji motiv filma Purple Rain glasba in ta zasije v vsej svoji pompoznosti in teatralni sentimentalnosti, kateri se je preprosto nemogoče upreti. Igralska zasedba je povečini solidna, še posebej Prince postreže s presenetljivo spodobno igro, vendar pa se ta nikakor ne more primerjati z njegovimi spektakularnimi in magnetno privlačnimi koncertnimi nastopi, ob katerih si bo gledalec pošteno napasel oči. Fenomenalna glasba, ki se premika v vodah power-pop balad, funka in glam rocka, je dandanes že ponarodela in si brez nje filma sploh ne moremo predstavljati, koncertna izvedba nepozabne naslovne pesmi pa še danes predstavlja nepogrešljiv del sodobne popkulture. Purple Rain kot film ne predstavlja ničesar izvirnega ali prelomnega, je pa navkljub temu očarljiv spomenik Princu in dokaz, da si je še kako prislužil naziv glasbenega genija.