Eden najbolj priljubljenih slovenskih piscev Feri Lainšček s svojimi deli na nek način “rešuje” tudi domačo sedmo umetnost, saj so bili številni njegovi romani bolj ali manj uspešno preliti na velika platna (Halgato, Šanghaj, Mokuš), pa vendar je njegova daleč najuspešnejša adaptacija Petelinji zajtrk, ki je v Sloveniji postala prava filmska uspešnica in v kina privabila več kot 180 tisoč gledalcev. Tako v romanu kot filmu spremljamo grenko-sladko zgodbo o mladem avtomehaniku, ki sprejme službo pri jezikavem in s hrvaško pop zvezdo Severino obsedenem Gajašu, hkrati pa se zaplete v prepovedano afero z Bronjo, sicer ženo lokalnega vplivneža in lastnika nočnega kluba. Petelinji zajtrk je v svojem bistvu preprost film o preprostih ljudeh, ki se soočajo z ne ravno preprostimi težavami ter neuresničenimi hrepenenji, ki vedno znova trčijo ob pogosto bridko realnost, v kateri so obtičali. Če to zveni kot podlaga za še en zamorjen in tipično “slovenski” film, je strah popolnoma odveč; celovečerni prvenec režiserja in scenarista Marka Naberšnika je izredno gledljiva, duhovita in čustvena romantična komedija s primesjo social-realizma, ki gledalcu servira hitro poistovetljive like, spretno spisane dialoge, sofisticiran humor ter zaplete, ki nikoli ne sežejo v območje sentimentalizma in melodrame, navkljub – za slovenske razmere – rekordni dolžini dveh ur pa film ne deluje razvlečeno in prenasičeno. Igralske kreacije so prav tako močno na nivoju, čeprav vse v filmu zasenči fenomenalni Vlado Novak v vlogi mehanika Gajaša, ki ne dokaže (spet), da je eden najboljših slovenskih igralcev, ampak je z magično predstavo uspel svoj lik trdno zasidrati v nedrje domače popkulture in ga narediti večnega. Film ima sicer nekatere šibkejše momente (ljubezenska zgodba med mladim mehanikom in Bronjo ni pretirano zanimiva), je kot celota močan dokaz, da se slovenski film vendarle zna sporazumevati z gledalci, pri tem pa ne zapade v primitivizem in imbecilnost napol skuhanih zmešnjav kot sta Pr’ Hostar in Gremo mi po svoje. Domača filmska uspešnica Petelinji zajtrk je nepopolna, toda hkrati z enako mero duhovita kot tudi ganljiva dramedija, ki jo gledalec zlepa ne pozabi.
