Potem ko je Spielbergov dinozavrski ep Jurassic Park leta 1993 čez noč spremenil kolesje razvoja filmskih blockbusterjev in postal eden najbolj dobičkonosnih filmov vseh časov, je bilo kakopak pričakovano, da se bo iz tega razvila franšiza oz. serija filmov, namenjena brezsramni molži denarja. Zato bi lahko cinično rekli, da je Jurassica Park: The Lost World res zgolj to; nepotrebno nadaljevanje odličnega prvega filma, ki se skuša osredotočati predvsem na akcijo, hitre pregone in razkazovanje orjaških dinozavrov, nad katerimi bodo najbolj navdušeni predvsem mlajši gledalci. Pa vendar bi takšna oznaka bila nekoliko krivična, saj se Steven Spielberg v svojem drugem izletu z dinozavri ne izkaže tako slabo, kot bi pričakovali; da, na prvi pogled bi lahko relki, da je The Lost World akcijsko orientirano nadaljevanje, ki se bolj ali manj požvižga na globjo karakaterizacijo likov, odlično spisane dialoge ter – za blockbustersko raven – presenetljivo globoko in poučno zgodbo na temo nevarnega eksperimentiranja z naravnimi procesi. Vse, kar je bilo v Jurassic Park veliko, je tu orjaško; več raznolikih dinozavrov, več pregonov in tekanja brez mesojedimi plenilci, več tiranozavrov in velociraptorjev (ki so bili zvezdniki prvega filma) ter celo ponesrečenega kopiranja King Konga in Godzille v zadnji tretjini, kjer dinozavri vstopijo v civilizacijo. Navkljub rahli površinskosti filma pa je The Lost World še vedno očarljiva, zabavna in adrenalinska akcijska pustolovščina z dobrimi igralskimi predstavami (izstopata predvsem Jeff Goldblum in Julianne Moore), še vedno strašljivo prepričljivimi videzi dinozavrov ter nekaterimi kot struna napetimi prizori, ob katerih še danes gledalcem zastane dih. Seveda drži, da film The Lost World niti približno ni tako prelomen in vrhunski kot njegov predhodnik, toda za ljubiteljske orjaških plazilcev bo več kot primeren kandidat za kvalitetno preganjanje dolgčasa.