Psihološki triler Shadow Dancer je umeščen v severnoirsko prestolnico Belfast v začetku 90. let, katere ozračje je kakopak zaznamovano z negotovo politično krizo o prihodnosti države ter delovanjem irske republikanske armade (IRA). Glavna junakinja filma oz. “plesalka v senci” je Collette, ki je že kot otrok prebolevala krivdo zaradi smrti mlajšega bratca, zato je tekom let postala radikalna aktivistka in pripadnica armade; ko ne uspe izvesti bombnega napada sredi Londona, jo aretira britanska obveščevalna agencija MI5 in rektutira kot dvojno agentko, v nasprotnem primeru pa jo čaka 25 let zapora in odvzem sina, s katerim živi na Irskem. Collette tako ne preostane drugega, kot da sprejme dvojno igro, vendar pa se še dodatno zaplete, ko je prisiljena ovajati ne zgolj svoje znance, ampak tudi člane lastne družine. Shadow Dancer je napet, moreč in atmosferičen triler, ki prepričljivo zajame zadušljivo politično vzdušje na britanskem otočju v začetku 90. let, s sprano fotografijo ter nesentimentalnim pristopom pa venomer ohranja avtentičnost zgodbe. Toda glavni aduti filma se skrivajo v izvrstnih igralskih nastopih, še posebej izstopa Andrea Riseborough v glavni vlogi, nič slabši pa ni stoični Clive Owen kot britanski agent, ki v izvedbo misilje nehote vpelje svoja čustva. Fijm je nekoliko manj uspešen pri vzpostaviti globjega konflikta, v katerem se je znašla glavna junakinja; ta je sicer dovolj dobro razvit in pripelje do kohernetnega epiloga, vendar pa bi si glede na vsa tveganja, ki pretijo Collette, zaslužil bolj poglobljen vpogled v ozadje napetih političnih odnosov med irskimi republikanci in britanskimi obveščevalci. Z drugimi besedami; Shadow Dancer je film, ki bolj kot relavantnemu družbenemu ali političnemu komentarju sledi žanrskim konvencijam, končni rezultat pa je navkljub vsem napakam še vedno kompetentno narejen, napet in predvsem odlično odigran triler za širše občinstvo.