Zgodovinska akcijska drama Emancipation predstavlja prvi film igralca Willa Smitha po njegovem famoznem (in medijsko izredno napihnjenem) čustvenem izpadu na letošnjih Oskarjih, kjer je naklonil klofuto komiku Chrisu Rocku in si poleg javnega ogorčenja “prislužil” desetletno prepoved udeležbe na omenjeni prireditvi. In na šaljiv način bi lahko rekli, da je pričujoči film nekakšno Smithovo opravičilo za njegovo obnašanje, saj se tokrat kot mučenik prepusti skoraj dve uri in pol trajajočemu trpljenju v upanju, da se bo na tak način prikupil članom akademije. Emancipation je namreč film, ki delno povzema resnično življenje ameriškega sužnja, znanega zgolj po imenu Gordon, katerega fotografija močno prebičanega hrbta je na vrelišču ameriške državljanske vojne postala simbol brutalnosti suženjstva na ameriškem jugu kot tudi opomnika svetovni javnosti, da si mora prizadevati za čimprejšnjo osvoboditev vseh sužnjev. Gordonova zgodba je vsekakor vredna ekranizacije, še posebej v današnjih časih relativiziranja zgodovine suženjstva, vendar pa Emancipation navkljub nekaterim svetlim trenutkom ne uspe izkoristiti ponujenega potencialna in se zadovolji zgolj generičnim, monotonim in razvlečenim akcijskim spektakalom brez duše in poglobljenega družbenega komentarja. Film se resda lahko pohvali z vzdušno atmosfero, prepričljivo grobo črno-belo fotografijo s poudarjenimi spranimi barvami ter neolepšanim prikazom trpljenja sužnjev na plantažah, toda na vsebinski ravni izdelku primanjkuje sofisticiranosti, subtilnosti in pogobljenosti, ki se jo glede na obravnavano problematiko pričakuje. Zatakne se že pri glavnem junaku, o katerem gledalci ne izvemo ničesar drugega kot zgolj to, da je globoko veren suženj z božjim kompleksom, kar pa je verjetno posledica Smithove zavzete, vendar rahlo manipulativne igre, ki se zanaša na igralčevo skorajda pasijonsko mučeništvo, s katerim si želi kupiti simpatije pri oskarjevski publiki. Druga, še večja težava pa je režiser Antoine Fuqua, katerega filmi niso nikoli sloveli po globini in kompleknosti, zato se zdi, da je suženjski ep zanj preveč ambiciozno in naporno opravilo. Zato smo gledalci namesto čustvenega naboja zgodbe deležni zgolj nizanja brutalnega nasilja, ki že meji na eksplotacijo ter šokov brez globjega pomena. Emancipation je tako reven nadomestek za bistveno boljši film o suženjstvu, mojstrovino 12 Years A Slave.
