Za začetek razlaga naslova; banshee je angleški izraz za pravljično žensko bitje, ki s kriki obžalovanja napoveduje prihod smrti in tekom komične drame The Banshess of Inisherin se na več mestih pripeti ravno to; po majhnem irskem otoku potuje stara ženica v črnem, podobna nadnaravnemu bitju, ki preroško naznanja, da bo v kratkem otok zaznamovala tragedija. Vsi otočani so prepričani, da bo ta nastopila zaradi absurdne situacije, ki zavlada med nekdanjima najboljšima prijateljema Padraicom (Colin Farrell) in Colmom (Brian Gleeson); slednji namreč na lepem in brez pravega razloga prekine prijateljstvo, užaloščeni Padraic pa zahteva odgovore za Colmovo nerazumno dejanje, toda z vsakim korakom njun spor pridobiva vse bolj tragične in nasilne razsežnosti. Britanski režiser in scenarist Martin McDonagh ima sicer za sabo že lepo bero odličnih filmov (In Bruges, Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), vendar pa je The Banshees of Inisherin brez kančka dvoma njegova največja filmska umetnina v karieri ter presežek na skoraj vseh ravneh. Enako duhovita kot tudi pretresljiva tragikomedija je zaznamovana s prefinjenim britanskim črnim humorjem ter fenomenalnimi igralskimi predstavami tako Farella kot Gleesona, krivično pa bilo pozabiti omeniti čudovita Kerry Condon in Barryja Keoghana v vlogah Padraicove jezične sestre ter mladega fantiča, ki odrašča z nasilnim očetom policistom. McDonagh s poetično občutljivostjo in pikrim realizmom prikazuje kompleksne medčloveške odnose ter predstavi skromno, vendar izredno zanimivo in všečno galerijo likov, ki se vsak na svoj način spopadajo z monotonostjo vsakdana in zatohlostjo okolja, ki nima ambicij pokukati iz sivine povprečja. Film zaznamujejo tudi čudovita hladna fotografija, pristno irsko narečje ter pester izbor ljudske glasbe, ki še dodatno izpostavi melanholično vzdušje zgodbe o razbitem prijateljstvu. The Banshees of Inisherin je briljantna tragikomedija, ki bo obtičala v gledalčevem spominu še dolgo časa, če ne celo za vedno.