El Mariachi, gverilski celovečerni prvenec slovitega Roberta Rodrigueza, je eden od tistih filmov, katerega razmere nastajanja je nemogoče ločiti od končnega rezultata; pričujoči film je namreč esenca mikroproračunskega DIY (naredi sam) izdelka, katerega pogajanjata predvsem kreativnost in odkrita strast do filmskega ustvarjanja, ker je v današnjem času vse bolj brezdušne in generične hiperprodukcije nekaj, kar je vredno občudovanja. Kot je že nasploh znano, se je Rodriguez za film El Mariachi dobesedno razdal (med drugim je denar za snemanje pridobil preko sodelovanja pri medicinskem eksperimentu) in končni izdelek je nepopoln in okoren, vendar hkrati strasten in eksploziven neo-western o glasbeniku, ki si skuša poiskati delo v majhnem mehiškem mestecu, pri tem pa ga lokalna tolpa zamenja za morilca, ki v kovčku za kitaro namesto inštrumenta hrani orožje. Če smo povsem pikolovski, je El Mariachi film z mnogimi napakami, štorastimi prizori, amatersko igro in luknjami v zgodbi, toda znova se je treba obesiti na dejstvo, da je Rodriguez film posnel za pičlih 7.000 dolarjev (Rodriguez je film režiral, spisal, produciral, zmontiral in zanj celo ustvari posebne učinke) in uspel ustvariti dinamično, zabavno in s suspenzom nabito moderno kavbojko, ki ohranja zadovoljiv tempo, ohrani estetiko klasičnih špageti westernov in hkrati tlakoval pot svetu filmskega undergrounda, ki je iz nič ustvaril veliko. Duhoviti western, ki je občinstvu serviral ikonično podobo osamljenega in mrkega možakarja, ki enako spretno igra na kitaro kot tudi pobija malopridneže.