V 89. letu starosti nas je zapustil velikan ne zgolj ameriške, ampak svetovne literature Cormac McCarthy. Njegova bibilografija obsega dvanajst romanov, dve igri, pet filmskih scenarijev (od tega jih je večina žal ostala nerealiziranih) in tri kratke zgodbe. McCarthy se je preizkušal v številnih žanrih (od ameriške gotike, westerna, romance, kriminalke pa vse do postapokaliptičnega trilerja) in pustil močan pečat tudi v sedmi umetnosti; po uspešnih romanih Ni dežela za starce in Cesta sta bila posneta tudi odmevna filma, ki sta uspela približati McCarthyjevo pogosto krute, vendar neverjetno lirične literarne izpovedi.
Rojen 20. julija 1933 v Providence, Rhode Island in odraščajoč v Tennessessju, je McCarthy prvič stopil na literarno sceno leta 1965 z romanom The Orchard Keeper, ki pa mu navkljub naklonjenim kritikam ni prinesel večjega komercialnega uspeha. V svojih zgodnejših romanih se je močno spogledoval z estetiko t.i. ameriške gotike; zgodbe so bile običajno postavljene v močvirante predele ruralne Amerike, nastopajoči liki pa so bili družbeni izobčenci, kronični alkoholiki, nasilneži, degeneriranci in sadisti. V zgodnejšem obdobju je veliko prahu dvignil njegov tretji roman Child of God, ki opisuje življenje sadističnega puščavnika in nekrofila Lesterja Ballarda, ki med drugim odtuji truplo mlade ženske in se nad njim spolno izživlja. Nasilje je predstavljalo osrednji motiv številnih McCarthyjevih del in avtor v svojem značilnem stilu bralcu ni popuščal pri opisih grozodejstev kot so bila nekrofilija, pedofilija in incest.
Veliki literarni preboj se mu je zgodil šele leta 1985 z epskim romanom Krvavi poldnevnik. Med pripravami za pisanje je McCarthy podrobneje raziskal zgodovino divjega zahoda, še posebej obdobje krvavih spopadov na ameriško – mehiški meji med letoma 1849 in 1850, ko se je po območju potikala okrutna Glantonova tolpa lovcev na indijanske skalpe. Krvavi poldnevnik, ki bi ga lahko označili za surovo in nasilno de(kon)strukcijo mitov o ameriškem zahodu, je predstavil zgodbo mladega fanta, ki je že od majhnih nog podvržen nasilju in se pridruži omenjeni tolpi pod vodstvom misterioznega sodnika Holdena. Roman sprva prav tako ni doživel večjega komercialnega uspeha, je pa bil zato toliko bolj uspešen pri kritikih, ki so ga razglasili za McCarthyjev magnum opus in za enega od najboljših ameriških romanov 20. stoletja.
V naslednjih letih je avtor ostal zasidran v žanru vesterna oz. antivesterna, kjer je preko osebnih zgodb popisoval umiranje tradicionalnega ameriškega zahoda in hkrati razbijal žanrske stereotipe o “kavbojcih in indijancih”. Svoj prvi večji komercialni uspeh je doživel z odmevno Mejno trilogijo, ki so jo sestavljale knjige All the Pretty Horses (1992), The Crossing (1994) in Cities of the Plain (1998). Prva knjiga v trilogiji je bila doživela tudi filmsko adaptacijo v režiji Billyja Boba Thornton in z Mattom Damonom v glavni vlogi. Film je sicer naletel na slabe kritike (delno tudi zaradi tega, ker je bil Thornton prisiljen izrezati ogromno posnetega materiala), toda hkrati je služil kot dokaz, da so lahko McCarthyjeve knjige hvaležno gradivo za filmsko adaptacijo. To se je še najbolj izrazilo v zdaj že kultnem kriminalnem trilerju No Country for Old Men; roman o upokojenem lovcu, ki preprodajalcem mamil odtuji velikansko vsoto denarja in si na glavo nakoplje psihopatskega morilca, je doživel filmsko adaptacijo leta 2007 v režiji bratov Coen in leto dni kasneje slavil na Oskarjih, kjer je med drugim osvojil kipec za najboljšo stransko moško vlogo (Javier Bardem) in za najboljši film.
Leta 2008 je bilo za McCarthyja še posebej uspešno; izdal je postapokaliptični roman Cesta, ki je med drugim zbudil pozornost bralnega kluba Oprah Winfrey in avtor je zanj dal tudi enega od redkih intervjujev. Cesta je bila prav tako deležna filmske adaptacije v režiji Johna Hillcoata in z Viggom Mortensenom v vlogi očeta, ki se v družbi svojega sina prebija skozi opustošeno postapokaliptično Ameriko. V naslednjih letih se je McCarthy posvečal pisanju scenarijev za televizijski film Sunset Limited (posnet po njegovi istoimenski gledališki igri) in The Counselor režiserja Ridleyja Scotta. Po dobrih 15. letih je lani izdal dva nova romana The Passenger in Stella Maris.
Cormac McCarthy upravičeno spada med velika imena ameriške literature 20. stoletja in sodi zraven klasikov kot sta William Faulkner in Ernest Hemingway. Njegov specifični stil pisanja (med drugim McCarthy pri pisanju ni uporabljal ločil) in edinstvene interpretacije univerzalnih tem nasilja, vere in upanja ga ohranjajo večnega.
