Bogata kariera vplivnega filmarja Stanleyja Kubricka se je začela v začetku 50. let s serijo kratkih filmov, nakar je naredil preskok v žanr vojnega filma in filma noir. Slednjega je leta 1955 zaznamoval z obetavno kratkometražno kriminalko Killer’s Kiss, ki pa je bila zgolj generalka za njegov prvi veliki projekt; roparsko klasiko The Killing, posneto po romanu Clean Break pisatelja Lionela Whita in spisano s pomočjo tedaj enega najpopularnejših piscev “hard-boiled” detektivk Jima Thompsona. Film ima preprosto zgodbo; kriminalec Johnny Clay (Sterling Hayden) s sodelavci pripravlja enega najdrznejših in skrbno načrtovanih ropov prizorišča konjskih dirk, v katerega so med drugim vpleteni pokvarjeni policist, nevrotični blagajničar in njegova spletkarska žena. Četudi gre sprva vse po načrtih, se med skupina začnejo netiti prepiri, ki posledično pripeljejo do nepredvidljivih zapletov. Premisa Kubrickovega filma je jasna; popolni rop ne obstaja, saj človeške šibkosti kot so pohlep in ljubosumje slej ko prej uničijo temelje nečesa, kar vsaj na prvi pogled deluje brezhibno. Film s hitrim tempom, privlačno nelinearno pripovedno nitjo, visoko mero suspenza ter natančno rekonstrukcijo bančnega ropa gledalca brez težav potegne v zgodbo šokantnih preobratov in očarljivo absurdnih naključij. Navkljub omejenemu proračunu (film je bil posnet v zgolj mesecu dni z relativno neznano igralsko zasedbo) Kubrick maksimalno izkoristi ponujen potencial in dostavi napeto dirko s časom, ki hkrati izkazuje njegove osupljiv občutek za poudarjanje detajlov, ki še dodatno obogatijo zgodbo, odlična igra in za tiste čase nenavadna, vendar učinkovita struktura zgodbe pa film dvigajo krepko nad povprečje. The Killing je navkljub nekaterim omejenostim (določeni liki v zgodbi si zaslužili bolj poglobljenega razvoja) še vedno ena od klasik filma noir in več kot vzpodbuden začetek Kubrickove vplivne filmske kariere.