Travis Hurley (neprepoznavni Simon Baker) je zadrogiran policijski detektiv, ki ga pot zanese v majhno avstralsko podeželsko mesto, da bi znova preiskal okoliščine nerešenega primera umora 20 – letne aboriginke. Odkrivanje starih ran in predsodkov, skritih pod fasado navidez dolgočasnega in umirjenega mesta predstavlja osrednji motiv tihe, nenavadno meditativne noir kriminalke Limbo režiserja in scenarista Ivana Sena, ki se je tekom svoje kariere specializiral za serviranje puščavskih krimičev s pridihom skrivnostnosti (dober primer sta kultna filma Mystery Road in njegovo nadaljevanje Goldstone). Sen pa je še posebej spreten pri prepletanju žanrskih konvencij z družbenimi sporočili, ki se dotikajo raznolikih tematik, še posebej rasizma in policijskega nasilja in tudi v primeru filma Limbo ni nič drugače. Gre za počasen, kompleksen in zahteven hibrid starošolskega filma noir, westerna ter socialne drame o zamolčanih travmah avstralske družbe, še posebej v njenem nečimrnem odnosu do domorodcev, ki so pogosto tarča predsodkov in nasilja. In kot je moč pričakovati, je preiskava umora zgolj fasada za Senovo precizno in subtilno raziskovanje širših družbenih problematik, kjer se filmar ne zadovolji s sentimentalnostjo in enostavnimi rešitvami (ker te v realnem življenju ne obstajajo). Film odlikuje tudi čudovito minimalistična črno-bela fotografija, primerno počasen tempo ter odlične igralske predstave, kjer seveda največ pozornosti zbudi ravno Baker v svoji daleč najboljši vlogi v karieri. Zaradi počasnega tempa in pomanjkanja “akcije” film najverjetneje ne bo pisan vsakomur na kožo, vendar pa Limbo predstavlja dobrodošlo osvežitev žanra, ki je zavoljo čezlužniške hiperprodukcije žal prepogosto podvržen plastičnosti in generičnosti.