Priljubljene mutantske ninja želve, ki obožujejo adrenalin, zabavo in pico, so bile v preteklih letih deležne presenetljivo velikega števila poskusov, da bi njihova filmska franšiza, ki se je začela na malih in velikih zaslonih konec 80. in v začetku 90. let, ostala relavantna tudi pri novejši generaciji mladih gledalcev. Od povprečne animiranke TMNT leta 2007 pa vse do precej klavrnih igranih filmov, nad katerimi je bedel Michael Bay, smo letos deležni “nove” obuditve franšize z animirano akcijo Teenage Mutant Ninja Turtles: Mutant Mayhem, kjer sta vajeti v roke vzela producenta in scenarista Seth Rogen in Evan Goldberg, bolj znana po sodelovanju v komedijah za odrasle kot so Superbad, Sausage Party in The Interview. Pričujoča animiranka je sicer namenjena mlajšemu občinstvu, zato se kakopak distancira od opolzkih šal, politično nekorektnega humorja in eksplicitnega nasilja; film se začne s kratkim uvodom, ki pojasni vsem že poznan nastanek ninja želv, nato pa se zgodba prestavi v sedanjost, kjer so želve v najstniških letih varno skrite pred očmi javnosti v umazani newyorški kanalizaciji. Šele ko začne mesto ogrožati nevarni mutant Superfly, se mora četverica v družbi z odrezavo najstnico (in bodočo novinarko) April O’Neil zoperstaviti grozeči nevarnosti in svoj dom obvarovati pred uničenjem. Teenage Mutant Ninja Turtles: Mutant Mayhem je proti pričakovanjem v prvi vrsti zgodba o težavnem odraščanju mladih želvjih izobčencev, hkrati pa tudi moralka o sprejemanju drugačnosti in na obeh ravneh je film dokaj uspešen. Privlačna animacija, živahen tempo, preprosta (četudi predvidljiva) zgodba, spodobna kombinacija modernega humorja in drame ter simpatični osrednji junaki bodo vsekakor uspeli navezati stik z mlajšim občinstvom, pozornost pa jim bodo zaposlili tudi atraktivni akcijski prizori. Po drugi strani pa se film ne uspe docela izogniti številnim klišejem, zastarelim popkulturnim referencam in bombardiranju z nevmesnimi glasbenimi hip-hop uspešnicami, ki nekajkrat pokvarijo vznemirljivo in napeto akcijo. Glede na to, da ima Hollywood “talent” za uničevanje ustaljenih franšiz, se Teenage Mutant Ninja Turtles: Mutant Mayhem uvršča v zlato sredino. Daleč od presežka, na srečo pa tudi daleč od katastrofe.
