War Pony, celovečerni prvenec režiserk Gine Gammell in Riley Keough (slednja je sicer javnosti bolj znana kot igralka) je postavljen v indijanski rezervat Pine Ridge v Južni Dakoti, kjer živijo člani plemena Oglala Lakota. Film se osredotoča na življenji dveh posameznikov, ki ju povezuje podobna usoda; ujetost v svet revščine, pomanjkanja perspektive in nasilja, iz katerega nimata namena pobegniti, hkrati pa se z zatekanjem h kriminalnim dejanjem lajšata brezup in negotovost glede prihodnosti, ki morebiti sploh ne obstaja. Na eni strani je Bill (novinec Jojo Bapteise Whiting), ki ima pri komaj 23. letih že dva sina z dvema različnima ženskama, njegov vir dohodka pa mu predstavlja vzgoja in nega čistokrvnega pudlja, katerega zarod bi prodal za visoko vsoto denarja. Na drugi strani pa je 12 – letni Matho (prav tako novinec LaDainian Crazy Thunder), ki skrivaj preprodaja drogo, katero krade svojemu odtujenemu očetu. Film sprva ločeno razvija zgodbi obeh glavnih junakov in preko obeh na strogo naturalističen način predstavi trpko realnost življenja neprivilegiranih in na rob družbe odrinjenih ljudi, ki vsakodnevno prenašajo bremena nasilja, prikritega rasizma, slabo plačanih služb, disfunkcionalnih družin, drog in alkoholizma, režiserki pa to temačno sliko kontrastno postavita ob rob indijanski tradiciji, ki v rezervat vnaša nekaj stabilnosti in miru. Gamellova in Keoughova delo režiser vzorno opravita in gledalcu na subtilen, rahlo poetičen, a venomer grobo realističen način prikažeta življenja ljudi, katerih glas je pogosto preslišan, hkrati pa se premeteno odrekata moraliziranju in pretiranemu sentimentalizmu. Edina ovirta, s katero se War Pony srečuje je ta, da gre v osnovi za še eno socialno dramo o mladih posameznikih, ki živijo na robu in skušajo preživeti tudi preko kriminala; takšnih filmov je v zadnjih letih (na srečo) vse več in s tega vidika pričujoči film ne pokaže ničesar pretresljivo novega, prepletanje dveh različnih zgodb pa ne pripelje do čustvene katarze, ki bi jo od takšnega filma pričakovali. War Pony je navkljub rahlo formulaičnosti še vedno odlično odigrana, pristna in avtentična drama, ki šikaniranim pripadnikom indijanske skupnosti daje zaslužen prostor pod soncem.
