V baru sedijo tri osebe; ženska in moški azijskega porekla in še en moški. Kdo so? Je ženska komu od moških žena ali sestra? Je kateri od moških z žensko povezan na prijateljski ali intimni ravni? Ta enako preprosta kot zapletena vprašanja zastavi romantična drama Past Lives, sicer režijski prvenec Celine Song, ki navkljub oznaki romantično v prvo vrsto postavlja trdno vez med nekdanjima prijateljema, ki se po več letih odsotnosti znova srečata in poskušata ugotoviti, kam ju je življenje pripeljalo. To sta Na Young in Hae Sung, ki skupaj odraščata v Južni Koreji, dokler se njena družina ne odloči emigrirati v Ameriko, kar pretrga sprva trdno prijateljsko vez, ki pa bi lahko predstavljala kaj več. V naslednjih letih, ko dvojica odraste in živita ločeno vsak na svojem koncu sveta, se zdi, da ne ona, še manj pa on nista pozabila drug drugega. In ko se Hae Sung odloči obiskati Na Young v New Yorku, kjer je poročena z judovskim pisateljem, se njuno srečanje spremeni v čustveno refleksijo vsega, kar sta izkusila in zakaj ju življenjska pot navkljub močni kemiji nikoli ni popolnoma združila. Past Lives je tih in intimen film brez globjega konflikta in dramatičnih zasukov; je preprosta in nepretenciozna pripoved o zapletenosti človeških odnosov in kako so vezi med nekdanjimi prijatelji oz. ljudmi, ki jih imaš rad vedno razpletejo na najbolj nepričakovane načine. S čudovito glasbo, ganljivo igro Grete Lee in Teo Yooja in pomirjenim tempom se film spretno izogne klišejem romantičnih dram o neusojenih ljubimcih ter namesto tega postreže z melanholično, duhovito in iskreno dramo o ljudeh in tistih drobnih malenkosti, ki bogatijo ne zgolj naša življenja, ampak predvsem odnose, zaradi česar lažje razumemo drug drugega. In v današnjih časih, ko se zdi, da smo vsi zaprti v lastne egocentrične lupine in gluhi za besede koga drugega, je ogleda takšnih filmov še kako potreben.