Skozi zgodovino sedme umetnosti je bilo že neštetokrat dokazano, da za dober film ne potrebuješ ogromnega proračuna, dovolj so že domiselne ideje, dobra zgodba z močnim sporočilom in zanimivi liki. Anchorage, režijski prvenec Scotta Monahana (ta v filmu odigra tudi glavno vlogo, medtem ko je njegov soigralec Dakota Loesch spisal scenarij), se sicer spopada z nekaterimi začetniškimi težavami nizkoproračunskih filmov, vendar navkljub temu doseže svoje poslanstvo serviranja uničujočih iluzij ameriških sanj, ki ustvarjajo vtis, da je na poti do uspeha potrebno izkoristiti vsa možna, še tako nelegalna in nemoralna sredstva. Minimialistični film ceste, ki se odvija v skoraj postapokaliptični kalifornijski puščavi, se vrti okoli dveh bratov Jacoba in Johna, ki potujeta z avtomobilom, polnim opiatov, iz sončne Floride proti Aljaski, kjer bi za droge lahko iztržila skoraj milijon dolarjev. Glavnina filma prikazuje brata, ki sprva uživata v svojem hedonističnem razvratu, polnem drog in iluzij o življenju bodočih bogataštev, kasneje pa se začnejo kazati razlike v njunih osebnostih, kar sčasoma privede do tragičnega konca njunega razumevanje ameriških sanj. Anchorage je najlažje interpretirati kot enako ciničen kot tudi sočuten portret ljudi, ujetih v svet propada in mizerije (ni naključno, da je edina kulisa filma neskončna puščava z zapuščenimi in uničenimi hišami), hkrati pa tudi vklenjenih v sanje o boljšem življenju. Monahan ta kontrast prikaže na dokaj prepričljiv način, še posebej z vključitvijo enolične kalifornijske pustinje, ki še dodatno izpostavi tragično osamljenosti glavnih junakov, pohvaliti pa velja tudi dobri igralski predstavi tako Monahana kot Loescha, nekatere domiselne montažne prijeme ter sofisticiran družbeni komentar. Navkljub mnogim močnim platem pa Anchorage kot celota ne uspe docela prepričati; navkljub skromnih 80. minutam je na več mestih razvlečen ter v prvi polovici brezciljen in rahlo monoton, nasploh pa se zdi, da je Monahan s filmom želel doseči ambicije, ki jim zaenkrat še ni povsem kos. Toda začetniške napake so obvezne, od tod naprej pa bo za ekipo šla pot samo že navzgor. Upajmo.
