Osrednji (večni) motiv mnogih ZF filmov je nevarnost prevlade umetne inteligence nad človeštvom oz. spopad med človekom in strojem, ki se pogosto zreducira na tradicionalni spopad med dobrim in zlim. ZF pustolovščina The Creator skuša ta konflikt predstaviti na nekoliko bolj izviren način: še vedno imamo opravka z napredno umetno inteligenco, ki leta 2055 v Los Angelesu izvede jedrski napad zoper človeštvo, zato se jo zahodne sile odločijo uničiti, medtem ko države, združene pod t.i. Novo Azijo želijo ohraniti umetno inteligenco s pomočjo mističnega vodje Nirmate. Tu nastopi nekdanji vojaški poveljnik Joshua Taylor (John David Washington), ki ga po izgubi žene in otroka rekrutirajo, da bi se pridružil skupini operativcev, ki bi odpotovali v Novo Azijo in eliminirali Nirmato. The Creator je lep primer filma, katerega zaplet obeta mnogo več od končnega rezultata, saj bi film na najbolj preprost način opisali kot vizualno razkošni spektakel skorajšnje vsebinske praznine. Režiser in scenarist Gareth Edwards s filmom močno sugerira na kritiko ameriške vojaške intervencije v Vietnamu, hkrati pa želi izpostaviti kompleksen odnos med UI in človekom, toda dobre ideje same po sebi ne naredijo dobrega zgodbe, če film z njimi ne naredi ničesar omembe vrednega. In žal je The Creator takšne vrste film; s tehničnega vidika kompetenten izdelek, ki pa je vsebinsko tako močno vpet v predvidljivost in generičnost, da bo že po prvi tretjini izgubil gledalčevo pozornost. Poleg nerazvitega potenciala in nezanimive zgodbe je glavna težava filma predvsem dolgočasen osrednji junak (kar je predvsem posledica Washingtonovega robotskega nastopa) in pomanjkanje kakršnekoli iskrice v odnosih z ostalimi površinskimi liki, ki v zgodbo enako hitro vstopajo kot jo tudi zapuščajo. Ob koncu The Creator izpade kot prvi osnutek boljšega filma, ki ga ne bomo nikoli imeli priložnost videti, hkrati pa bo zelo hitro utonil skupaj z ostalimi obskurnimi ZF trilerji, ki tematizirajo napetosti med človeštvom in stroji.