Our House vsaj na površju močno spominja na Asterjevo mojstrovino Hereditary, saj se prav tako ukvarja s problematičnimi odnosi znotraj družine, katero doleti velika tragedija, v primeru pričujočega filma smrt staršev v prometni nesreči. Breme skrbi za družino pade na najstarejšega sina, sicer ambicioznega izumitelja, ki se posveča izdelavi naprave za brezžično delovanje elektrike, pri tem pa nehote ustvari komunikacijsko vez med svetom živih in mrtvih, duši umrlih staršev pa začnejo vdirati v vsakdanjik družine, četudi se za vsem skriva nekaj bistveno bolj mračnega. Our House sicer ni tako brutalen in neprijeten za ogled kot Hereditary, hkrati pa ponuja bistveno bolj svetlo prihodnost za glavne junake, vendar pa to ne pomeni, da gre za mehkužen film. Še vedno gre za prepričljivo odigrano in dobro tempirano družinsko dramo, ki se lahko pohvali z izredno življenjskimi liki, prefinjenim minimalističnim pristopom (četudi se v zadnji tretjini preveč naslanja na posebne učinke in cenene skoke v kamero) ter kompetentnim prepletanjem žanrov, ki vsaj na prvi pogled ne delujejo povezovalno. Our House je intimna nadnaravna drama o izgubi in krivdi, s katero se lahko poistoveti vsak.