ZF grozljivka Cube se začne v maniri povprečnega misterija; skupina osebnostno različnih posameznikov (od policista, zdravnice, arhitekta, študentke in avtista) se brez jasnega razloga prebudi v velikanski kocki z več izhodi, ki vodijo v naslednjo kocko. Vendar pa je pri izbiri izhoda potrebno biti taktičen, saj so nekatere notranjosti kock opremljene s smrtonosnimi pastmi. To je okvirna zgodba pričujočega filma, ki svojo pozornost namenja prikazu pobega posameznikov iz skrivnostnega kompleksa kock, pri tem pa se med njimi prebudijo vse človeške slabosti; nezaupanje, paranoja, obup, utrujenost in celo nasilje. Režiser in scenarist Vincenzo Natali, ki je inspiracijo več kot očitno črpal iz kultne serije The Twilight Zone, se navkljub futurističnemu ozadju ne poslužuje posebnih učinkov in spektakularne akcije (predvsem zaradi nizkega proračuna), ampak svoje adute polaga na domiselno minimalistično ozračje (film je bil pravzaprav posnet znotraj ene same kocke, kateri so zgolj spreminjali barvno razsvetljavo), klavstrofobično vzdušje, popolnoma neznano, vendar več kot prepričljivo igralsko zasedbo ter osredotočenja na psihološki vidik zgodbe, ki domiselno razgali človekove šibkosti in impulze, ki pridejo do izraza v najbolj ekstremnih situacijah. Nekatere gledalce bo morebiti zmotilo, da film ne ponudi  odgovorov na ključna vprašanja o obstoju in namenu kocke, vendar pa je po drugi strani ravno ta skrivnostnost preveč zlovešča, da se nas ne bi dotaknila in prestrašila. Eden najbolj preprosto zasnovanih, toda hkrati močno inteligentnih filmov vseh časov.