Od uspeha filmskih klavnic tipa Saw in Hostel se je tudi žanr grozljivk začel zgledovati po estetiki t.i. “torture porn” podžanra, katerega mikavnost je v kopičenju absurdnega nasilja in nesramne, skorajda cinične eksplotacije. Žal pa so tovrstne mesarije pogosto pozabljive in izpostavljene ponavljajočim klišejem kot so nadležni liki, pomanjkanje suspenza ter pretirano zanašanje na ekscesno prelivanje krvi. Terrifier režiserja in scenarista Damiena Leoneja na srečo ne spada v to kategorijo, četudi bi po vseh pravilih moral; glavni “junak” filma je namreč sadistični molčeči klovn Art (razposajeni David Howard Thorton), ki se na Noč čarovnic odloči kreniti na morilski pohod. Ta preprost zaplet ne obeta ravno zanimivega oz. zabavnega filma, toda Terrifier proti vsem pričakovanjem izpade kot strašansko zabavna, sadistično zlobna in kratkočasna žanrska zabava, ki bo pisana na kožo vsem oboževalcem filmskega gravža. Kot že rečeno; film ima preprosto in predvidljivo zgodbo ter galerijo bolj ali manj idiotskih likov, ki niso sposobni uporabiti zdravega razuma, vendar pa je hkrati tudi izredno napet in presenetljivo strašljiv, morebiti tudi zaradi tega, ker se zaveda lastne cenenosti in se z njo neizmerno zabava. Seveda pa je tisto, kar film neprestano drži pokonci, ravno razposajeni Art, ki s svojo igrivo mimiko ter zloveščo prezenco poskrbi, da dogajanje nikoli ne zapade v dolgočasje. Navdušujoče je tudi to, da je film posnet v stilu retro klavnic iz 70. in 80. let, zaradi česar lahko gledalci spregledamo nekoliko pretirano igro ter že skoraj komično / absurdno količino nasilja. Terrifier je proti pričakovanjem zelo napet, zabaven in strašljiv slasher, ob katerem vam ne bo škoda zapraviti uro in pol časa.