Režijski duet Veronike Franz in Severina Fiale, ki je gledalec najprej prestrašil s prvencem, mojstrsko družinsko srhljivko Goodnight Mommy, tudi pri svojem drugem celovečercu The Lodge ostajata zasidrana v raziskovanju disfunkcionalnih družinskih odnosov. Na prvi pogled se sicer zdi, da se skušata Franzova in Fiala pokloniti Kubrickovi klasiki The Shining, saj se glavnina dogajanja odvija v samotni koči sredi hudega snežnega meteža, kjer obtičijo Mia in Aidan, ki prebolevata samomor svoje matere, hkrati pa sta postavljena pred dejstvo, da se bo njun oče znova poročil z Grace, edino preživelo članico fanatičnega verskega kulta. Otroka v Grace kakopak vidita osebo, ki je razbila družino in hkrati nosi odgovornost za materin samomor, situacija v novi družini pa postane še toliko bolj napeta, ko mora oče zaradi službenih obveznosti odpotovati v mesto, Mia, Aidan in Grace pa ostanejo sami v koči, kjer se kmalu začnejo dogajati nenavadne reči. The Lodge nosi vse značilnosti filmov omenjenih režiserjev; bogata temačna atmosfera, kompleksna zgodba, ki močno trka na gledalčevo vest, nepopolni junaki, zaznamovani z bolečo preteklostjo in sofisticiran pristop do strašenja gledalca, ki ni omejen na preverjene in cenene trike. Film uspe s potrpežljivim tempom, odličnimi igralskimi predstavami (izstopa predsvem Riley Keough kot Grace) in perfektno vizualno interpretacijo pekla na zemlji posrkati gledalca v svet, ki nam je hkrati odmaknjen kot tudi blizu, saj Fraznova in Fiala skozi zgodbo načenjata večno aktualno problematiko verskega nasilja in njegovega vpliva, ki jih pusti na človeku, pri tem pa sta venomer subtilna in niti malo sentimentalna. The Lodge svoj obstoj resda v veliki meri dolguje zgoraj omenjeni Kubrickovi mojstrovini, vendar pa je s svojim močnim sporočilom in nekonvencionalnimi prijemi izvrstna grozljivka za filmske sladokusce.