The Sublet je psihološki nadnaravni triler, ki ga lahko razumemo kot poklon klasikam Romana Polanskega oz. njegove “stanovanjske” trilogije. (Repulsion, Rosemary’s Baby, The Tenant), ki so utesnjenost in praznino stanovanj enačili s problematičnim psihičnim stanjem junakov in njihovih eksistencialnih stisk. Tokrat tej nesrečni usodi ne ubeži mlada mamica Joana, ki se s svojim zaročencem in dojenčkom vseli v stanovanjsko hišo, kjer ni na spregled žive duše, njeno domišljijo pa še dodatno razburjajo nenavadni zvoki v stenah, halucinacije, nočne more ter odkritje, da je bilo njeno stanovanje prizorišče krvavega zločina. The Sublet je film, ki se zaveda svoje nizkoproračunske narave, zato se ne zateka k cenenosti in preverjenim trikom, ampak vse moči usmeri v stopnjevanje izredno tesnobne atmosfere (večina filma se dogaja v notranjosti stanovanja), ki hkrati okrepi občutke osamljenosti in brezizhodnosti glavne junakinje. Prav tako je vredno pohvaliti, da se film ne poslužuje nenadnih skokov v kamero, pospremljenih z bučno orkestralno glasbo, ampak namesto uspe prestrašiti na subtilne načine, pa naj si gre zgolj za preprosto uporabo zvoka, igre senc ali pa flashbackov, ki pojasnijo ozadje dogajanja. Ker gre za nizkoproračunski izdelek, je igra seveda povprečna, nekateri dialogi leseni in včasih se zdi, da želi film povedati več, kot mu je dejansko potrebno, vendar pa je glede na preostalo bedno bero podobnih skropucal presenetljivo spodobna strašljivka, ki bo obržala vašo pozornosti vse do nastopa odjavne špice.