Bill Skarsgaard se je širšemu občinstvu najbolj zapisal v spomin kot klovn Pennywise v grozljivki It, kjer je zaradi značajske narave zlikovca bil primoran pokazati tudi nekaj smisla za sicer sprevržen humor. Temu se še bolj zavzeto in prepričljivo preda v komični grozljivki Villains, kjer odigra vlogo blebetavega in amaterskega roparja, ki je skupaj s svojim dekletom na begu pred zakonom. Ko se jima na cesti pokvari avto, uspeta najti zatočišče v bližnji predmestni hiši, katere lastnika sta starejši par s obilico nevarnimi skrivnostmi. Villains se ne more pohvaliti s preveč izvirno vsebino in težko bi rekli, da film v slabi uri in pol, kolikor traja, postreže s čim nepričakovanim ali pa šokantnim; v žanru komičnih grozljivk smo vse to že videli (včasih tudi v boljši izvedbi). Toda velika prednost pričujočega filma je v tem, da navkljub rahli predvidljivosti uspe gledalca pošteno nasmejati do solz, še posebej po zaslugi odličnih igralskih predstav (kot že rečeno; Skarsgaard resnično ukrade šov s svojo teatralno, vendar ne nadležno igro), izredno premišljenih in posledično tudi posrečenih šal, živahnega tempa in prikupnega cinizma, prisotnega v dialogih. Navkljub salvam smeha pa si film proti koncu uspe vzeti nekaj časa za več dramatičnosti, zaradi katere je gledalec še bolj vključen v samo zgodbo in njene like, pa četudi je oboje že nekje videl. Villains je dokaz, da včasih za dober film ne potrebuješ ravno izvirne vsebine, ampak da z dobrimi igralci, kompetentno režijo in samozavestnim scenarijem ustvariš nekaj, kar ostane v trajnem spominu.