Ameriška filmarka britanskih korenin Ana Lily Amirpour se je v zgodovino sedme umetnosti zapisala že s svojim celovečernim prvencem, iransko špageti western grozljivko A Girl Walks Home Alone At Night, ki jo lahko brez kančka dvoma uvrstimo na sam vrh najboljših vampirskih filmov vseh časov. Ravno zaradi režiserkinega specifičnega načina kombiniranja črnega humorja in suspenza, nekonvencionalnega načina pripovedovanja ter sposobnosti ustvarjanja nepozabne atmosfere je vsak Amirpourin projekt vreden pozornosti. V svojem najnovejšem filmu, fantazijski grozljivki Mona Lisa and the Blood Moon, je režiserka (in scenaristka) znova na svojem preverjenem terenu; ženska z nadnaravnimi sposobnostmi je vržena v čudaški svet ekscentrikov, barab, psihopatov ter tokrat tudi zabitih policistov, med potjo do cilja pa za seboj pušča na hektolitre krvi in presenetljivo glasne salve smeha. Glavna junakinja filma je Mona Lisa Lee, mlada pacientka v psihitarični bolnišnici, ki s pomočjo nenavadnih sposobnosti uspe neke noči pobegniti na prostost in najti zatočišče v New Orleansu, kjer trči ob preračunljivo striptizeto in njenega sinčka, ki sprošča jezo s poslušanjem metalske glasbe. Mona Lisa and the Blood Moon v marsičem spominja na Amirpourin prvenec, saj se glavnina dogajanja odvija ponoči in skoraj vsi liki v filmu so prikupno ekscentrični, je pa tokrat bistveno več poudarka na črnem humorju kot grozi oz. suspenzu, zato bi znal tiste, ki od filma pričakujejo strašljivo izkušnjo, rahlo razočarati. V osnovi gre za črno komedijo z elementi fantazije in južnjaške grozljivke, vendar pa Amirpourova vse omenjene žanrske elemente združi v edinstveno gledalsko izkušnjo, ki se ji je težko upreti. Film namreč odlikujejo odlične igralske predstave, groteskne šale, hipnotična dance glasba ter režiserko navdihujoče grajenje sveta, katerega gledalce s težavo želimo zapustiti. Mona Lisa and the Blood Moon morebiti ne dosega vrhunskosti režiserkega prvenca, vendar je kljub temu vreden njenega slovesa.

Ocena