“Ljubim te do lune,” je pogosto uporabljena fraza (vsaj v angleško govorečih območjih), ki kakopak izraža neizmerno ljubezen. In zdi se, da ravno ta faza drži skupaj že skoraj povsem razpadlo zvezo med nekdaj uspešnim fimarjem Dennisom, katerega najnovejši projekt pade v vodo in umetnostno drsalko Mio, ki je morala zaradi poškodbe obesiti svojo kariero na klin. Dvojica se v upanju, da bo zakrpala luknje v zakonu, odpravi v odmaknjeno podeželsko hiško, kjer njun mir prekine nepričakovan prihod Dennisovega odtujenega brata, sicer zagrizenega in močno poduhovljenega asketa, ki s svojim postopnim vdiranjem v bratovo intimnost dviguje napetost in posledično pripelje do serije bizarnih halucinacij, ob katerih se Dennis, sicer tudi odvisnik od mamil, sprašuje, kaj je resnično in kaj fantazija. To The Moon na površju deluje kot karakterna drama o propadlih medčloveških odnosih ter neusmiljenem boju posameznika z lastnimi demoni, vendar pa v realistični zaplet vnese element psihadelične srhljivke, kar se zdi nekoliko nenavadna kombinacija, ki pa s pomočjo spretne režije, odličnih igralskih predstav in močnega suspenza deluje presenetljivo dobro. Film resda ni pretirano strašljiv in izviren, vendar pa je iskren in nesentimentalen vpogled v disfunkcionalne odnose ter groze, ki se materializira iz posameznikove notranjosti ter postopoma spreminja njegove pogled na svet. Velja pa tudi opozoriti, da film morebiti ne bo prepričal oboževalcev grozljivk, saj zna biti prepočasen in premalo udaren, toda to ne pomeni, da ni vreden ogleda; To The Moon je uspešen film že zaradi tega, ker uspe združiti številne žanrske elemente v koherentno in vzdušno zgodbo brez moraliziranja in osladnosti.

Ocena