Od filma z generičnim naslovom The Empty Man si ne velja obetati veliko, vendar pa imamo tokrat opravka z izdelkom nekoliko drugačnega, bolj ambicioznega kalibra. Film se začne s presenetljivo atmosferičnim in strašljivim prologom, kjer se leta 1995 četverica hribolazcev izgubi v zasneženih gorah in po naključju odkrije podzemni prostor z nenavadnim kipom, kar sproži val nenavadnih dogodkov, ki vodijo do tragičnega konca. Ta del filma je s svojo misterioznostjo, s snegom in morečo meglo zaznamovano atmosfero, prepričljivi zvočnimi učinki ter počasnim tempom izredno učinkovit in gledalca pripravi za nadaljni del zgodbe, ki se odvija 23 let kasneje. Tokrat spremljamo nekdanjega policijskega detektiva, ki preboleva tragično prometno nesrečo, v kateri sta mu umrla žena in sin in priskoči na pomoč družinski prijateljici, da bi poiskal njeno pogrešano hčerko, pri tem pa trči ob skrivnosti kult, ki skuša obuditi bizarno urbano legendo o nadnaravni entiteti z možnostjo kontrole nad posameznikovim umom. The Empty Man je film, ki premeteno zlije elemente urbanih legend, folklore in psihološkega trilerja v izvrstno grozljivko, ki se lahko pohvali s kompleksno zgodbo, zanimivimi liki, potrpežljivim tempom in izvrstno temačno atmosfero. Ena od odlik filma je to, da si vzame čas za razvoj zgodbe in likov (traja tudi nenavadno dolgo za tipično grozljivko, skoraj dve uri in pol), pri dostavljanju groze pa se skoraj nikoli ne zateka k preverjenim trikom. Zgodba proti koncu resda postane nekoliko preveč zamotana, kar bi nekatere gledalce znalo odvrniti, toda tisti, ki pri filmih bolj prisegajo na izkušnjo kot pa logičnost, zna biti The Empty Man odlična izbira za trening možganov in pospešitev srčnega utripa.